Nikjer drugje ni kakovost tako odvisna od cene naprave kot pri fotografiranju in snemanju s telefonom

Matjaž Ropret • 12. aprila 2022 ob 06:38

Testi telefonov, naši in drugi, mi dajejo misliti, da so ti pripomočki precejšnja izjema. Kdor namreč želi najboljšo kakovost fotografiranja ali snemanja videa z njimi, mora izbrati enega od modelov višjega cenovnega razreda, izjem praktično ni.

Nisem velik oboževalec lestvice DXOMark, toda v enem vidiku je kar povedna. Med telefoni z najboljšimi ocenami, ni niti enega, ki ne sodi (ali v času svojega aktualnosti ni sodil) v višji cenovni razred. Vse tja do 40. mesta so bolj ali manj zgolj paradi modeli zadnjih treh let, šele nato se pojavijo nekateri srednjerazredni izzivalci. Podobno sliko dajejo testi potrošniških organizacij, pa nenazadnje tudi naše ugotovitve. Pri najboljši volji lahko le Googlovega Pixla 6 izpostavim kot telefon, ki ne stane 900 evrov (ali mogoče 800), a kljub temu ponuja primerljivo fotografsko in skorajda tudi video kakovost. Sicer z »le« dvema objektivoma, toda drugi v njegovem cenovnem razredu (če upoštevamo priporočeno ceno, ki v tujini velja tudi v praksi) so s katero koli kamero po kvaliteti precej zadaj.

Še celo pri običajnih fotoaparatih je bilo, dokler so še obstajali cenejši od tisoč evrov, mogoče z nekaterimi povsem dostopnimi priti do zelo podobnih rezultatov kot z nekajkrat dražjimi. Za to je bilo potrebnega nekaj znanja in spretnosti, a s telefoni niti to večinoma ne pomaga. Pri večini drugih naprav tudi ni treba nujno izbirati v najvišjem cenovnem razredu (OK, pustimo pri telefonih ob strani tiste s prepogljivimi zasloni), da dobimo denimo vrhunski zaslon, izvrstno aktivno dušenje hrupa ali najnovejše asistenčne sisteme, če stopimo še na avtomobilsko področje.

Telefoni pa zgolj t. i. paradni ponujajo kvaliteto, ki jih lahko uvršča visoko na lestvice in daje dobre rezultate v primerjavah, hkrati pa le tu najdemo tisto pravo vsestranskost. Jasno, da je pri fotografiji veliko subjektivnega, pa vendar so nekateri vidiki, npr. izris detajlov, dinamični razpon, barvna dinamika in pravilnost, konsistentnost in še kaj tudi dovolj objektivno merljivi, da lahko ločimo odlične od zgolj dobrih. Jasno je seveda tudi, da je marsikateri »dovolj dober«, toda to še ne pomeni, da je zares kakovosten. Povsem neizpodbitno pa je, da v nižjem in srednjem cenovnem razredu skorajda ne najdemo teleobjektivov, temveč kvečjemu makro in globinske objektive, ki so v večini primerov odveč in zgolj za marketinške namene (»četverna kamera!«).

Verjetno je to tudi povsem logično. Napredna tipala, dobra optika, umirjevalnik slike, optimizacija algoritmov in vse ostalo stane. Precej več kot večina sestavnih delov, ki se jih da preprosto naročiti, vgraditi in uporabiti že izdelane gonilnike za operacijski sistem.

Če pomislimo, kakšen bi bil hipotetičen telefon srednjega cenovnega razreda, ki bi bil odličen v fotografiji (in videu), kje bi imel ključne kompromise za doseganje nižje cene? Pri procesorju verjetno ne, razen če bi srednje zmogljivemu dodali zelo napreden lastni procesor za obdelavo signala s fotografskih tipal. Zaslon prav tako mora biti najmanj zelo dober, če že ne izvrsten, drugače se za telefon, ki zajema najboljše fotografije, skorajda ne spodobi. Prostora za podatke mora biti dovolj, prav tako delovnega pomnilnika, kajti če katera funkcionalnost, ga veliko potrebuje prav fotografska aplikacija s svojimi računskimi triki. Varčevanje pri zvočnikih, materialih ali dizajnu ni najbolj zaželeno, je pa nekoliko bolj razumljivo. Morda izpade še kaj pri povezljivosti (npr. Wi-Fi 6E, UWB ali dvopasovni satelitski sprejemnik), vprašljivo je brezžično polnjenje in vodoodpornost, malo manjša je baterija in počasnejše žično polnjenje. Tako v pretežni meri dobimo Pixel 6, ki določene od naštetih lastnosti, godnih za izpad, celo premore. Hkrati pa sta tudi objektiva v foto-video sklopu zgolj dva, optična povečava (»zum«) je rezervirana za dražji model Pro.

Skratka, tovrstnih telefonov nihče ne izdeluje, ker je v njih malo smisla. Pri igričarskih in tudi mnogih, ki so namenjeni širšim množicam, in želijo pri zmerni ceni nagovarjati z zmogljivostmi, hitrim polnjenjem, naprednim zaslonom in podobnimi lastnostmi, so fotografske ena najbolj očitnih žrtev. Tipala so manjša in starejšega datuma, optičnega umirjanja slike ni, o teleobjektivu lahko le sanjamo in o vrhunski obdelavi signala prav tako. Proizvajalci bodo na predstavitvi seveda ustvarjali pomp okrog fotografskih in snemalnih zmožnosti, marsikdo bo tudi v praksi verjetno navdušen, a zahtevni uporabniki in poznavalci bodo hitro ugotovili, da se zadeva ne more zares primerjati s tistimi, ki cenovno stopnico višje. Kajti prav tako so spredaj v kakovosti.