Nič kaj primerni leti za nakup televizorja po poštenih cenah?
Marjan Kodelja 28. decembra 2020 ob 06:43

Nobenega omembe vrednega tehnološkega napredka, novih ponudnikov televizorjev OLED, ki bi pritisnili na cenovno politiko in zaradi covida (verjetno) manjša prodaja.

Izdelovalci so lanske modele kozmetično prilagodili, da so videti, kot bi ravnokar prišli iz razvojnih laboratorijev, čeprav gre za že videne tehnologije, video procesorje in zaslone. Tako dolgočasnega leta že dolgo nismo doživeli. Če sploh? Samsung se trdno drži zaslonov LCD, okrepljenih s tehnologijo osvetlitve kvantnih pik, ki jih pakira v različna ohišja. Frame, Sarif in Sero so vsi po vrsti dizajnerski in ne tehnološki poskusi prepričevanja kupcev, naj za božjo voljo že enkrat zamenjajo svoj stari pametni televizor. Mene na primer, saj moj dela že skoraj devet let. In še nekaj časa bo, kajti kar hočem, je cenovno izven finančnega dosega.

LCD (QLED) ven, OLED noter! Kdaj?

Čeprav sodobni televizorji z zaslonom LCD prikažejo neprimerno boljšo sliko, gre za tehnologijo v izdihljajih, medtem ko je srednjeročna prihodnost v zaslonih OLED. Če bi bilo leto drugačno, bi bilo to bolj očitno, oziroma bi se voz hitreje premikal v želeni smeri. Zavora je en sam dobavitelj zaslonov OLED, južnokorejsko podjetje LG, ki zalaga izdelovalce televizorjev z zasloni tehnologije bele organske sijalke (White OLED). Napovedana Samsungova tehnologija kombinacije modre sijalke in kvantnih pik pa je, kot kaže še vedno na ravni prototipov. Brez pravih tekmecev LG prosto določa cene, zato te ne padajo tako hitro, kot bi lahko. Še vedno se televizor splača kupiti konec leta in pod pogojem, da je cena za 55-palčnega (139 cm) čim bližje tisočaku. Sicer boste znižane cene našli le pri tistih modelih in tistih izdelovalcih, ki zaloge niso prodali po polni. Žal ni podobno v kategoriji okoli 65 palcev (165 cm), saj takšni televizorji še vedno stanejo med dvema in tremi tisočaki. Kot bi izdelovalci sklenili, da kdor želi večjega in dobrega, potem naj plača več. Žal sodim med slednje, zato še nimam novega.

Popolna prevlada LGja?

LG ne dobavlja le zaslonov, izdeluje televizorje, ki se na testiranjih uvrščajo visoko ali čisto na vrh. In to v obeh zaslonskih tehnologijah. Pred leti je imel prevladujoči položaj na področju visoko zmogljivih televizorjev Samsung, kar le potrjuje prednosti zaslonov OLED in kaže na nujnost, da (končno) v to jabolko ugrizne še kdo. Le tako bo razvoj šel naprej in bodo cene hitreje padale. Tik pred koncem leta je Samsung, ki ohranja največji tržni dežel v številu podanih televizorjev, sicer objavil začetek predprodaje televizorjev z zaslonom tehnologije anorganskih svetlečih diod (mikro LED) in diagonalo ogromnih 279,4 cm. Čeprav tehnologija obeta, je predraga, da bi vplivala na trg široke potrošnje. Oziroma bi bilo tako, kot bi podjetje avtomobilistične industrije želelo revitalizirati trg z milijon evrov vrednim športnim cestnim dirkalnikom. Tehnologija je dobra za ugled Samsunga, a na trg ne bo vplivala.

Po vzoru izdelovalcev pametnih telefonov tudi izdelovalci televizorjev vsako leto predstavijo nove modele, zato so razlike z leto ali dve starejšimi manj izrazite, dostikrat pa tudi ne nudijo otipljive dodane vrednosti. Nakup naj bo zato predvsem racionalen, upoštevajte pa tudi, da boste nov televizor verjetno uporabljali najmanj naslednjih sedem let.

Dodatno težavo povzroča razpršena ponudba. Trgi so preplavljeni z različnimi modeli, tako vsaj kažejo njihove oznake. Včasih so razlike majhne, kot bi primerjali isti pametni telefon s 64, 128, 256 in 512 GB veliko shrambo, in drugič ogromne, kot bi kljub podobni oznaki, primerjali nizko cenovni telefon z najdražjim. Inflacija modelov ima namen, saj je pomembno, koliko tekočih metrov trgovinskih polic z različnimi modeli zapolni en izdelovalec. Tako se bo kupec odločal med njimi in ne med enim izmed njih in med modelom tekmeca.

Kitajski »dolgi« marš?

Medtem ko se Samsung, LG, TP Vison (Philips), Panasonic in Sony »sončijo« na vrhu kakovostnih lestvic, so enigma kitajski izdelovalci. TCL in Hisense sta že zdaj med največjimi izdelovalci zaslonov LCD, šteto v številu izdelanih, zato jima verjetno ne manjka ambicij prodreti še na trg s televizorji OLED. TCL je sicer cenjena znamka v Evropi, medtem ko poznamo podjetje Hisense zaradi nakupa Gorenja in obljube po gradnji tovarne televizorjev v Velenju. So še druga Kitajska podjetja, ki znajo prej ali slej presenetiti. Ne kmalu, saj dokler morajo kupovati zaslone od drugih, ostajajo v začaranem krogu. Morda je ravno vstop Kitajskih izdelovalcev in pritisk na cenovno politiko tisto, kar je nujno potrebno na trgu televizorjev OLED? Dosegljivost te zaslonske tehnologije v vseh cenovnih kategorijah.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Obeti za prihodnje?

Nič kaj rožnati niso. Verjetno bomo priča podobnemu letu in še to le pod pogojem, da gospodarske težave ne bodo vplivale na potrošnjo gospodinjstev. Prav tako ne pričakujem tektonskih premikov. Tudi če Samsung (končno) predstavi komercialne televizorje OLED na temelju modre organske sijalke, bodo ti vsaj prvo leto (ali še dlje) sodili v najvišji cenovno razred in ne bodo imeli vpliva na razmere med izdelovalci in s tem na cenovno politiko. Oziroma povedano drugače. Izdelovalci nas bodo hoteli prepričati, da so televizorji modelnega leta 2021 občutno boljši od letošnjih, vendar se bojim, da bo spet šlo za manjše in za kozmetične izboljšave. Tanjši robovi, več modelov razločljivosti 8K, morda prilagojenost za igralne konzole nove generacije (HDMI 2.1 in osveževanje s 120 Hz) in podobno. Ostajajo pa manjše možnosti presenečenja. Če bo gospodarska kriza vplivala na prodajo, bodo izdelovalci prisiljeni v spuščanje cen, da jim izdelki ne bodo ostajali v skladiščih.

Pomanjkanje novosti je tudi ena od točk Matjaževega tehnološkega pregleda iztekajočega se leta.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja