Netflix ne ve najbolje, kako bi se znebil »zastonjkarjev«

Matjaž Ropret • 11. februarja 2023 ob 08:11

Očitno so v Netflixu odločeni, da izkoreninijo zastonjsko deljenje gesel, vendar imajo interni konsenz zgolj o tem. Glede načinov tega »čiščenja« so, tako bi lahko sklepali, precej razdeljeni, in ga bodo tudi poskušali izpeljati na različne načine. Na domačem, ameriškem trgu s skorajda lovom na čarovnice, v drugih državah pa s ponujanjem možnosti »dokupa« dodatnih uporabnikov. Vendar tudi to po zelo različnih cenah.

Ni skrivnost, da je Netflix pod pritiskom konkurence in vlagateljev. In, kot sami izpostavljajo, »nezmožnosti, da bi investirali v produkcijo vsebin« toliko, kot bi želeli oz. kot je treba za tekmovanje z Disneyjem, HBO-jem in ostalimi. Češ da jim gledalci, ki ne plačujejo oz. si plačevanje delijo z drugimi, ker uporabniški račun omogoča gledanje na dveh (Standard) ali štirih (Premium) napravah hkrati, odžirajo prihodke. To jadikovanje me sicer rahlo spominja na prepričevanje izdelovalcev programske opreme, koliko prihodkov jim odnesejo pirati, kajti prav nobenega zagotovila ni, da bi tisti, ki se zdaj »šlepajo«, v drugačnih okoliščinah res plačevali naročnino. Uporabnikov, ki si delijo gesla, a ne živijo pod isto streho (kar je po pravilih pogoj), pa je menda kar sto milijonov.

Že lani jeseni je podjetje uvedlo test v določenih južnoameriških državah, kjer se je, kot vse kaže, izkazal dovolj dobro, da zdaj to širijo drugam. Natančneje v Kanado, Novo Zelandijo, Portugalsko in Španijo. Nenavaden skupek držav, kjer bodo uvedli možnost »doplačila« za dodatne gledalce (profile). Še bolj nenavadne so cene za podnajemnike naročnine. Ta možnost bo sicer na voljo samo pri paketih Standard in Premium, osnovni Paket (Basic), ki tudi sicer ne omogoča več hkratnih pretakanj, je ne bo deležen, kot tudi ne paket z oglasi (slednji je sicer še vedno na voljo v zgolj 12 državah). Srednji paket bo omogočal dokup enega uporabnika, ki živi drugje, najvišji pa dveh. V Kanadi bo vsak dodatni gledalec stal 7,99 tamkajšnjih dolarjev (5,61 evrov), prav toliko novozelandskih dolarjev na drugem koncu sveta (4,71 evre), v Španiji kar 5,99 evrov in na Portugalskem daleč najmanj 3,99 evra. Ponekod je torej cena približno enaka tisti za paket z oglasi, drugod se zdi dokaj razumna, približno tretjino naročnine na (edini) paket s sliko 4K HDR.

Samo za primerjavo. Na Portugalskem so že cene samih paketov višje kot v Sloveniji, srednji denimo stane toliko (11,99 evrov) kot tu najvišji, za Premium je treba plačevati 15,99 evrov. V Španiji pa denimo še evro na mesec več. Torej bi iz tega lahko sklepali, da slovenske cene za dodatne uporabnike, če bodo to uvedli, ne bi smele biti višje od portugalskih. Seveda pa vedno lahko pridejo kakšne podražitve.

Medtem v ZDA naročniki, kot vse kaže, ne bodo dobili možnosti dokupa uporabnikov. Namesto tega bo Netflix striktno preverjal, kje se kdo priklaplja za gledanje (po naslovih IP in drugih podatkih), in zahteval, da to vsaj enkrat mesečno uporabniki storijo v »matičnem« (brezžičnem) omrežju. Če bi bilo to s telefoni, tablicami ali računalniki še izvedljivo, je popolnoma nepraktično s televizorji. Kako bo omenjeni ponudnik opozarjal ali odklapljal »zastonjske« profile oz. jih premaknil na lastno naročnino, pa za zdaj ni poročil, kajti novost so šele dobro uvedli.

Pri drugih ponudnikih ta čas ni slišati, da bi jih deljenje uporabniških računov oz. gesel kaj dosti motilo in da se nameravajo boriti proti temu. Verjetno je razlog tudi v tem, da pretočni video ni njihov glavni in še manj izključni poslovni model. So namreč v pretežni meri filmski studii, medijske in produkcijske hiše, ki svoje vsebine plasirajo na različne platforme, pretočniki so zgolj ena od teh.

Naslovna fotografija: DepositPhotos