Ponudnik storitve pretočnega videa Netflix je objavil četrtletne poslovne rezultate in skupaj z njimi tudi nekaj ugotovitev ter napovedi glede zdaj še več mesecev trajajočega aktivnega čiščenja »zastonjkarjev« s svoje platforme. Do poletja bo doplačilo za največ dva dodatna uporabnika uvedel na najpomembnejšem, domačem trgu, in še v nekaterih državah, ki pa jih za zdaj ni poimensko navedel.
V prvih treh mesecih leta je ameriško podjetje zabeležilo 8,162 milijard dolarjev (7,47 milijard evrov) prihodkov, kar je nekaj manj kot štiriodstotno povišanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Doseglo je 1,305 milijarde dolarjev (1,19 milijarde evrov) čistega dobička in dodalo 1,75 milijona novih naročnikov, približno četrt milijona manj od pričakovanj, kar skupno številko ta čas postavlja na 232 milijonov in pol. Četudi je rast glede na obstoječo bazo minimalna, ima Netflix še vedno ogromno, približno stomilijonsko prednost v številu naročnikov pred najbližjimi zasledovalci – Disneyjem, Amazonom in Warner Bros. Discovery (HBO Max).
Kot eno od taktik za povečevanje števila naročnikov so v finančnem poročilu izpostavili zaračunavanje za deljenje uporabniških računov. V Netflixu namreč trdijo, da kar sto milijonov ali skoraj polovica naročnikov dopušča gledanje vsaj še enemu drugemu uporabniku oz. gospodinjstvu na ločenem naslovu. Vemo, da je tovrstno deljenje stroškov tudi v Sloveniji precej priljubljeno, ponudnik pa želi to ali odpraviti ali pa »obdavčiti«. Tako so že lani poleti v nekaterih južnoameriških državah (Čilu, Kostariki in Peruju) poskusno uvedli doplačevanje za poprejšnje zastonjkarje, jeseni pa to možnost razširili še na Argentino, Dominikansko republiko, El Salvador, Gvatemalo in Honduras, kjer je dodaten uporabnik (na drugem naslovu oz. IP-ju) stal tri dolarje na mesec. Pozimi so podobno uvedli še v Kanadi, Novi Zelandiji, Španiji in na Portugalskem. Cene so precej variirajo, denimo na Portugalskem dodatni gledalec stane 3,99 evre na mesec, v Španiji pa kar 5,99 evrov, kar je dražje od slovenske (ne pa tudi španske) cene osnovnega naročniškega paketa. Priležnike lahko dodajajo naročniki srednjega (7,99 evrov) in najvišjega paketa (9,99 evrov), prvi enega, drugi dva.
V Netflixu so z rezultati v omenjenih državah zadovoljni. »To povečuje naše prepričanje, da smo našli pravi način,« so zapisali v poročilu. Priznali so, da je prva reakcija naročnikov ob uvedbi tovrstnega doplačevanja odpoved naročnine. Toda dokaj hitro se nato tisti, ki so si prej sposojali geslo, odločijo za lastno naročnino, in tudi naročniki, ki so ostali (ali celo pridejo nazaj), začno dodajati plačljive uporabnike. V Kanadi imajo, tako zatrjujejo v podjetju, zdaj več naročnikov kot pred uvedbo spremembe, rast pa je hitrejša kot v ZDA.
Dodatne države so v ta program nameravali uvrstiti že v prvem četrtletju, a so izvedbo premaknili na drugo trimesečje. Tako bodo do poletja doplačevanje uvedli v ZDA in še nekaterih državah, vendar podrobnosti o tem še niso razkrili. Tako za zdaj ne vemo, ali na vrsto že pride tudi Slovenija. V kolikor pride, bo verjetno cena podobna ali enaka portugalski. Pri (novi) ceni 4,99 evrov za osnovni paket bo verjetno marsikdo pomislil, da je dokaj vseeno skleniti lastno naročnino kot doplačevati pri računu nekoga drugega. Če se seveda lahko sprijazni s sliko HD.
Dokaj natančno lokacijo posameznega gledalca oz. naprave lahko Netflix določi na osnovi številke IP in še nekaterih drugih diagnostičnih podatkov, ki so mu na voljo. V teoriji se ga da pretentati, da so naprave na isti lokaciji, čeprav v resnici niso, vendar je treba na usmerjevalniku naročnika vzpostaviti posredniški strežnik, čez katerega se nato prijavijo vsi ostali, da so vse naprave povezane z enakim IP-jem.
Na uporabniški vmesnik, podnapise in sinhronizacijo v slovenskem jeziku se bomo verjetno še načakali. Kot sta v oddaji na prvem programu Radia Slovenija povedala svetovalec ministrice za kulturo za področje medijev Lenart J. Kučić in evropska poslanka Irena Joveva, sta se nedavno (ločeno) sestala s predstavniki Netflixa, kakor tudi Appla, in oba dobila vtis, da je pri drugem več posluha za slovenske želje ali zahteve, medtem ko Netflix za zdaj daje vedeti, da mu je slovenščina daleč od prioritete.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev