Neo Dom: Odgovor Telekoma Slovenije na trend pametnih domov
Marjan Kodelja 19. julija 2019 ob 06:13

Hue žarnice so v svojem, žarnica WiZ prav tako, sesalnik tudi, vsi trije in še kaj bi se našlo, pa “gostujejo” še v Googlovem oblaku. Dovolj je, da eden “crkne”, pa ne bo delovalo, kot sem si zamislil!

Ni nujno, da je tako. Osramove žarnice imajo svoj oblak, pa tudi svojo aplikacijo, vendar so prav tako del pametnega doma A1 in Telekoma, verjetno pa tudi Petrolovega, ki je tik za obzorjem. Ni mi jasno, kaj pri naftnem trgovcu mečkajo, morda pa bodo naredili nekaj noro dobrega, da me bo sezulo. Živi bili, pa videli. Aja, žarnice. Da so združljive z omenjenima sistemoma, imajo prilagojeno programsko opremo. Če bi na podoben način v enega ali drugega vključili še druge povezane naprave, kar je vsekakor v interesu izdelovalcev, bi dobili en sam oblak, en sam sistem, ki bi ga počasi gradili, razvijali in bi rasel, kot raste družina.

  • STROŠEK STORITVE:
  • NABOR NAPRAV (TIPALA, STIKALA, MOTORJI, REGULATORJI):
  • PREPROSTOST NAMESTITVE IN UPORABE:
  • ZANESLJIVOST DELOVANJA:
  • CELOVITOST STORITVE (KOMU JE NAMENJEN, VARNOSTNI CENTER,...):
4

Telekomov pametni dom NEO

Naj kupim. Če imate ali nameravate pridobiti sprejemnik Neo zaradi drugih razlogov, vas nič ne stane, lahko pa pridobite, če aktivirate tudi možnost pametnega doma. Pa čeprav boste na začetku vanj vključili le tipalo temperature in vlage. Zna biti, da vodo temu kmalu sledile še sijalke, saj je udobno in fino, če jih lahko prižgete ali spreminjate barvo s telefonov.

Razlike so, a princip je enak

O ponudbi operaterja sem A1 pisal lani, ko so mi obljubili razvoj. Nobenega tipala niso dodali, pa tudi kaj dosti se ne trudijo prepričati uporabnikov. Arhitekturno je Telekomov pametni dom podoben, tehnično tudi, če zanemarim, da so se namesto za Z-wave odločili za radijsko omrežje Zigbee, prav tako je podoben nabor tipal, razlike pa so v “razmišljanju”. Pri A1 moraš kupiti tipala in nato mesečno za delovanje nameniti pet evrov, Telekom pa naročnine (še) ne pozna, plačaš le tipala po bolj ali manj subvencionirani ceni, odvisno koliko točk zvestobe imaš. Sistem tudi nima dodatnega prehoda (most med domačim omrežjem in radijskim omrežjem tipal Z-wave ali Zigbee), saj je zvezdišče pametnega doma del digitalnega sprejemnika Neo. Tega pa moraš imeti kot tudi enega od naročniških paketov elektronskih komunikacij, katerih del je. To lahko razumemo na dva načina. Za storitev pametnega doma mesečno nič ne računa, ima ga, da je ponudba zanimivejša za nove naročnike, obstoječi pa ne bežijo drugam. Ali pa – Naročnina je skrita v mesečni naročnini na paket NEO, brez katerega Telekomovega pametnega doma ne moreš imeti!

Tipala in naprave lahko kupujemo tako, da na seznamu izberemo ona, ki jih potrebujemo ali pa vsaj na začetku izberemo enega od paketov, skrbni ali udobni, ki vsebujeta vsa potrebna tipala za osnovno varnost, drugi pa tudi za malo udobja.

Preprosto kot balkanska jed iz fižola

Domov sem privlekel skoraj vsa tipala in druge naprave pametnega doma, kot so pametne sijalke, vtičnice in kamere, jih razpakiral in vključil. Postopki priklopa so različni, pomaga, če prej prebereš priložena navodila, kajti manj bo živciranja po nepotrebnem. Kajpada se branju, če je le mogoče izognem, kot večina pravih “dedcev” oziroma je zadnja rešitev, ko logika odpove. Skupni imonovalec sodobnih tipala, pa tudi pametnih domov, je preprostost. Nikogar ne rabiš, da sistem “dvigneš”, vse lahko postoriš sam. Naprave ali tipala moraš priključiti na električno napajanje, vstaviti baterije ali pa umakniti izolacijsko folijo, ki preprečuje stik. Nato jo prestaviš v način za dodajanje v omrežje, pri nekaterih zaleže pritisk na gumb, pri drugih vzorec pritiskov, pri tretjih pa je treba nekaj tankega poriniti skozi luknjo, kajti gumb je notri, pa še majhen je. Na kraju v aplikaciji sprožiš iskanje nove naprave in če je vse kot mora biti, jo tudi hitro najde. Še imenuješ jo in ji določiš sobo. Malo več dela je s kamerami, ki jih moraš povezati v domače žično ali brezžično omrežje, a tudi ta postopek ni niti približno težek ali dolgotrajen.

Več dela kot z vključevanjem boš imel z iskanjem primernih mest. Tipalo dima mora biti na stropu, izliva vode blizu stroja, kamera na mestu, kjer vidi, kar mora, magnetna tipala na vratih in oknih, pametna vtičnica blizu naprave, ki jo bo vklapljala in tako naprej. Domet radijskega omrežja ZigBee je do 30 metrov, realno pa vsaj kakšen meter manj. V stanovanjih, katerim je Telekomova ponudba pisana na kožo, verjetno ne bo težav, druga stvar pa so večnadstropne hiše. Če tipala aplikacija ne bo našla, potem je lahko preveč oddaljeno ali pa so ovire, ki motijo radijski signal. V skrajnem primeru, ko ne pomaga premikanje tipala ali sprejemnika, ali pa to ni mogoče, lahko težavo rešijo podaljševalci signala.

Težave s pokrivanjem in dosegam srečujemo pri vseh brezžičnih tehnologijah, saj je težko že s signalom Wi-Fi pokriti srednje veliko hišo, ki ni zgolj v eni etaži, pa naprave oddajo z večjo močjo, kot baterijsko napajana tipala. Dokler sprejemnik in tipalo oziroma naprava nista na svojih mestih, ne moremo zagotovo vedeti, ali se bosta “videla”. S premeščanjem ali z dodatnimi podaljševalci signala, pa lahko dosežemo učinkovito delovanje pametnega doma skoraj povsod. Pomaga, če je osrednja naprava, v primeru pametnega doma Telekoma sprejemnik Neo, nekje v središču bivališča, če je nadstropji več v srednjem, ne preveč pri tleh ali kotu in ne preveč skrita v omarici ali celo predalu.

Solidno, a bo treba še malce truda

Podatke tipal pametnega doma lahko gledaš na zaslonu televizorja, kar je sila priročno, ko si doma, mnogo več možnosti pa daje aplikacija Neo, ki služi tudi za dodajanje tipal in naprav v omrežje Zigbee. Pametni dom je le kanček “vsebin” in storitev, ki jih ponuja. Vanjo se prijaviš z uporabniškim imenom in geslom, ki ga sicer uporabljaš za storitev mojtelekom.si. Uporab je preprosta, logična, vsebina pa priročna razporejena. V nadzorni plošči razdelka pametni dom so nanizana vsa vključena tipala in naprave, pregleduješ pa jih lahko tudi po funkcionalnosti ali po sobah. Čisto na vrhu sta dva režima delovanja, “doma” ali “zdoma”, kar lahko razumete tudi kot vključen ali izključen alarm. Glede na režim in kako si nastavil tipala, aplikacija prikazuje opozorila. Nobene potrebe ni, da telefon začne tuliti, na zaslonu pa je prikazano kritično opozorila tipala gibanja, če si doma in si ga sami sprožili. Ko te ni doma, pa boš hvaležen. Kaj pa potem, je odvisno od uporabnika. Neo Dom ni povezan z varnostno službo, ko dobite opozorilo o težavi, lahko pokličete policijo, ali pa prijatelja, ter ga prosite, da preveri.

Telekomova aplikacija še ni dokončana, pa tudi potem jo bodo morali stalno nadgrajevati. Ne moreš (še) oblikovati navodila, da se luči samodejno prižgejo vsak večer ob šesti ali če temperatura pade pod 15 stopinj, pametna vtičnica samodejno prižge električni radiator. Lahko pa to storiš ročno v aplikaciji in nobenega dvoma ni (ostajam optimist), da je tako, ker še ni dokončana. Sprejemnik Neo je dober v prepoznavi govora, zato boste morda nekoč lahko upravljali s pametnim domov v slovenskem izgovorjenem jeziku. Prižgi luči, namesto “ok google, turn light on”, kar moram ta hip samo početi, ampak ne v pametnem domu Neo, saj ga ni mogoče povezati z Googlovim digitalnim pomočnikom.

Manjka tudi še kakšno tipalo?

Kot je bilo pričakovano, je dobro poskrbljeno za varnostno funkcijo, malo slabše pa za druge. S tipali dima, izliva vode, gibanja, magnetnimi tipali za vrata in okna, ter notranjimi in zunanjimi kamerami, lahko hitro zgradiš sistem za popolni nadzor bivališča. Če bo šlo karkoli narobe, boš obveščen na zaslonu telefona.

Na voljo so tudi pametne žarnice, običajne bele ali barvne (RGB), čeprav je pri teh vmesnik za spreminjanje barv nekoliko neroden. Prav pride tudi tipalo temperature in vlage, da o uporabnosti pametne vtičnice, ki zna prikazati tudi porabo nanjo priključene naprave, ne izgubljam besed.

Slabše pa je poskrbljeno za funkcijo udobja. Pogrešam “video zvonec”, ki pride prav lastniku hiše, ki bi rad videl, kdo se je pojavil pred njegovimi dvoriščnimi vrati. Verjetno pametnega termostati ni treba vključevati med naprave, ki jih lahko uporabnik kupi, lahko pa bi naredili programski vmesnik za vključitev pametnih termostatov ponudnikov sistemov gretja. Zato pa pričakujem pametne termostatske ventile za radiatorje, ni važno, da jih ni ravno preprosto namestiti, a naj se s tem ukvarjajo uporabniki, ter infrardeči vmesnik za upravljanje s klimatskimi napravami. Odveč pa verjetno ne bi bilo tudi tipalo kakovosti zraka ter pametna stikala za avtomatizacijo na primer običajnih luči ali žaluzij in rolet z električnim motorjem.

Pametni dom ni nekaj, kar podjetje ponudi, se z njim ne ukvarja veliko, ter pričakuje, da bodo ljudje stali v vrsti zanj. Iskati je treba načina, kako z njim rešiti eno ali več težav, s katero se ljudje dnevno srečujejo. Ne načelno, temveč dejansko in na način, ki ga uporabniki razumejo in občutijo. Potreben je stalni razvoj na programski strani, ter dodajanje tipal in naprav, ko se pokaže potreba. Konkretno v primeru Telekomovega pametnega doma, pa je nujno treba nadgraditi aplikacijo in strežniški del storitve, pa ne samo s pravili in navodili, temveč tudi s shrambo, kamor bi lahko kamere v primeru alarma ali na zahtevo uporabnika shranile posnetek.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


HVALIMO

⦁ Ni mostu, saj je zvezdišče v sprejemniku Neo, ki hkrati služi tudi za sprejem televizije IP.
⦁ Preprosto in hitro dodajanje tipal in naprav.
⦁ S tipali dobro podrta varnostna funkcija.
⦁ Aplikacija je preprosta za rabo, elementi pa so logično dobro postavljeni.
⦁ Ni naročnine, kupiti je treba le tipala in naprave.

GRAJAMO

⦁ Manjka možnost kreiranja pravil in navodil.
⦁ Slabše pokrita funkcija “udobja” (manjkajo tipala)
⦁ Lokacija sprejemnika poleg televizorja ni nujno najboljša tudi za sprejem signala tipal in naprav razporejenih v bivališču.
⦁ Odprto vprašanje, kaj storiti v primeru alarma (ni varnostnega središča)

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja