Nekoč se bodo avtomobili sami dogovorili, kako bodo peljali
Matjaž Ropret 10. aprila 2019 ob 06:42

Še nekaj let nas loči od tega, da se bodo avtomobili »pogovarjali« med seboj, hkrati pa bodo kakšno informacijo izmenjali še s semaforjem ali drugo infrastrukturo ob cesti. Vnaprej se bodo dogovorili, po kakšnem vrstnem redu bodo peljali skozi križišče, ali pa bo eden od njih obvestil ostale, da stoji ob robu in naj se mu izognejo. O koristih te tehnologije smo se pogovarjali tudi z izvršnim direktorjem Fordovega programa povezanih vozil Donom Butlerjem.

Za zdaj so le redki avti povezani v mobilno omrežje ali v internet. Za prvo se bo sicer kmalu spremenilo zaradi obveznega sistema e-Call, vendar bo ta povezljivost večino časa mirovala, aktivirala bi se samo ob nesrečah. Nekateri proizvajalci ponujajo možnost dokupa modula LTE in nato deljenja povezavo z dostopno točko, toda to je v resnici manj zanimiv vidik tega omrežnega povezovanja. Navsezadnje imamo danes bolj ali manj vsi dovolj gigabajtov v svojih mobilnih paketih, da ne rabimo wifi-ja v avtu. Glavne dobrobiti so v oddaljenem dostopu do informacij o vozilu. To pa je še posebej uporabno za upravljavce večjih flot (gospodarskih vozil), a tudi za običajne uporabnike.

»Zanimajo jih različne informacije. Na primer, kakšen je nivo olja in kdaj bo potrebna menjava. Koliko km delajo vozila v floti, kdaj jih je treba naročiti na servis. Platforma, ki omogoča aplikacije z vsemi temi in drugimi informacijami, lajša življenje lastnikom flot,« je pojasnil Don Butler.

Don Butler, Ford.

V Fordu napovedujejo, da bo njihova celotna paleta od najmanjših avtov (v Sloveniji je to Ka+) do največjih kombijev modem za mobilna omrežja imela vgrajen do konca prihodnjega leta. V ZDA pa že konec tega leta. Določene funkcionalnosti se bo dalo dobiti tudi pri obstoječih vozili, ki premorejo infozabavni sistem Sync 3. Pri njem namreč platforma AppLink že omogoča razvoj aplikacij, ki sicer tečejo na telefonu, a lahko uporabljajo komande, mikrofon in zaslon v vozilu, ter dostopajo do različnih informacij z avtomobilovega centralnega računalnika in tipal, do česar denimo Googlov Android Auto ali Applov Carplay ne moreta. Isto platformo SmartDeviceLink, vendar v svoji preobleki, podpirajo še Mazda, Subaru, Suzuki in Toyota. Vendarle pa vgrajeni modem po Butlerjevih besedah omogoča več možnosti in svobode za razvijalce. Poleg tega pa je osnova za C-V2X.

To ni nov Fordov model, kakšna SUV-jevska zamenjava za odhajajočega C-Maxa, ampak kratica za tehnologijo Cellular Vehicle to Everything  ali po slovensko mobilna povezava vozila z vsem. Na kratko in poenostavljeno je to eden od elementov omrežij pete generacije (5G), ki bo omogočal, da bodo naprave neposredno komunicirale med seboj, signalu ne bo treba potovati čez bazno postajo. Strojna oprema v vozilih pa bo le nadgradnja zgoraj omenjene, ki naj bi kmalu dopuščala povezovanje v mobilna omrežja.

Sogovornik izpostavlja večjo varnost in učinkovitost prometa kot glavni dobrobiti C-V2X:

Prepričani smo, da bo s takšno neposredno komunikacijo promet v prihodnje tekel lepše, še posebej v dobi avtonomnih vozil. Takrat bo mogoče precej bolj natančno določati varnostno razdaljo, zniževati porabo goriva z enakomerno vožnjo in še marsikaj.

Lažje bo denimo reševalnim vozilom, ki si bodo od semaforjev lahko izprosila »zeleni val«. Ostali udeleženci bodo obveščeni o ovirah. Lahko bomo pripravljeni na to, kaj nas čaka za ovinkom. Zna pa se pojaviti težava zaradi mešanja »nepredvidljivih« voznikov in na tipala, kamere ter algoritme omejenih robotskih vozil. V Singapurju so denimo že sprejeli odločitev, da bo tranzicija takoj popolna. Kdaj bo, sicer še ne vedo, toda ko bodo enkrat na ceste spustili samovozeče avte, bodo zdajšnji šoferji morali promet zapustiti, razen nujnih izjem, kot so policisti, gasilci in reševalci. Don Butler ni tako zaskrbljen, da bi skupna vožnja ljudi in umetne inteligence lahko vodila v katastrofo.

Ko bomo začeli z avtonomnimi avti, bodo zanesljivo v veliki manjšini. Vendar vidimo pot k izboljševanju varnosti in večji učinkovitosti, začeti je treba prej ali slej začeti.

Bo pa tehnologija C-V2X vsaj pri Fordu prišla v avte nekoliko za serijsko povezljivostjo v mobilna omrežja. V ZDA ciljajo na leto 2022. Razlog za zamik ni toliko tehnološki, čeprav bodo po opravljenih preizkusih še rabili nekaj časa za varno in kakovostno implementacijo, kot je regulatoren. Zvezna komisija za komunikacije mora namreč prilagoditi pravila glede uporabe frekvenčnega spektra. Frekvence 5,9 GHz se zdaj lahko uporabljajo za neposredno komunikacijo na osnovi tehnologije Wifi, konzorcij avtomobilskih in proizvajalcev motociklov, v njem so denimo še Audi, BMW, Ducati, Hyundai in Mercedes, pa si želi uporabe mobilne tehnologije. Pred kratkim jih je, kot tudi združenje proizvajalcev mobilne tehnologije GSMA razočarala evropska komisija. Ta je v delegirani direktivi o inteligentnih transportnih sistemih, izjemno tehničnem dokumenti, po mnenju industrije podprla prav uporabo neposrednega Wifi-ja namesto C-V2X. S tem naj zadala velik udarec razvoju omrežij 5G in naprednega prometa v Evropi. Ker sta ZDA in Kitajska že podprli C-V2X, bi se zaradi tega pojavila še težava z združljivostjo in dvojnimi tehnologijami. Morata pa direktivo podpreti še druga dva stebra odločanja v EU, parlament in evropski svet (ministri). Zato bomo šele videli, kam bo Evropa zares zavila.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja