Nekaj bo treba spremeniti, saj me novi telefoni vse bolj dolgočasijo
Marjan Kodelja 31. julija 2023 ob 06:20

Ponavljam se že z ugotovitvijo, da zadnje dve leti ni bilo telefona, ki bi mi iz takšnega ali drugačnega razloga po domače rečeno, slekel »gate«. Zato po še eni pretežno hladni do mlačni predstavitvi, tokrat Samsungovi, ko se je tresla gora in rodila miš, na glas sprašujem, zakaj ne izrabijo tehnike elektronskega črnila, da bi popestrili uporabnost verjetno daleč najbolj pomembne današnje naprave.

Zagonska podjetja imajo lahko dobre, celo odlične ideje, toda dokler jih ne posvoji peščica največjih podjetij, gredo hitro v pozabo ali v najboljšem primeru obstajajo v zelo majhnem vrtičku, v katerem se zbirajo izključno tehnološki geeki! Tako je bilo z bluetooth sledilniki, dokler jih ni ponudil Apple, in tako bo z izrednimi zasloni na elektronsko črnilo (e-ink), dokler telefona z njim ne bo predstavil in s celostnim marketinškim strojem pokrepil eden od štirih (morda petih) največjih izdelovalcev.

Dvomim, da na to še nihče od njih ni pomislil. Razlogi so gotovo drugje. Hisense je že pred časom predstavil telefon s tem zaslonom, še pred tem je tri generacije obstajal ruski YotaPhone. A ker na globalnem trgu podjetja v teh segmentu ne pomeni praktično ničesar, večina ne pozna modela A6L s kombinacijo običajnega in zaslona na elektronsko črnilo ali modela A9, ki ima samo takšnega. Še zanimivejši, bom kasneje povedal, zakaj, če ne boste ugotovili sami, se mi zdi 0/1 phone oblikovalca Andrea Mangona. Njegov telefon prepogljive zasnove ima znotraj večji običajni zaslon, ki se zloži navzdol in na zunanjem delu ene od nastalih polovic zaslon na elektronsko črnilo. Ni enak, je pa podoben flipu. Čudim se zatorej, kako to, da česa takšnega ne naredi Samsung (ali Xiaomi, Honor, Huawei, …). Zadnja generacija elektronskega črnila je daleč pred sposobnostmi črno-belih zaslonov bralnikov elektronskih knjig in kot takšna zadostuje praktično vsemu, kar bo večina uporabljala na zunanjem zaslonu (Samsungovega ali kakšnega drugega) prepogljivčka. Ko bi potrebovala zmogljivosti običajnih, manj eksotičnih zaslonov, bi telefon preprosto razprla.

Članek o bralnikih elektronskih knjig, ki so postali obvezen dodatek v prtljagi resnega ljubitelja knjižnih del, preberi na portalu »Vse bo v redu« zavarovalnice Triglav.

Ideja e-črnila v telefonih še zdaleč ni neumestna. Takšni zasloni so sicer bolj kot ne v celoti neuporabni za gledanje video posnetkov in igranje iger, medtem ko se v vseh drugih nalogah obnesejo med zadovoljivo in odlično. Že pred časom so dobili sposobnost prikaza barv, zdaj dvigujejo razločljivost in povečujejo hitrost osveževanja. Morda nikdar v barvni živahnosti in hitrosti osveževanja ne bodo dohiteli zaslonov LCD ali OLED, toda, kot sem že dejal, so in bodo še bolj uporabni za tisto, za kar večinoma vsak dan uporabljamo telefone.

Niso samo manj občutljivi na poškodbe, imajo cel kup prednosti, ki jih ne moremo (ali ne smemo) zanemariti. So popolnoma čitljivi na dnevni svetlobi, ne mučijo jih odboji sončnih žarkov s površine in za delovanje potrebujejo izredno malo energije. Pomembna je predvsem čitljivost na prostem. Sami veste, kako pogosto morate obračati telefon stran od sonca, da vsaj približno dobro vidite površino na zaslonu, tudi v primeru dragih telefonov z visokimi svetilnostmi. Da požrešnosti zaslona, ki je med prvimi tremi najbolj energijsko »požrešnimi« komponentami vsakega telefona, posebej ne omenjam. Odgovarjanje na sporočila, branje dokumentov in knjig na telefonu, bi tako postalo mnogo bolj prijazno do oči. Zato se toliko bolj čudim, da Samsung ni zasnove uporabil za svoj letošnji flip ali pa vsaj naredil različice z zunanjim zaslonom na elektronsko črnilo. Odobravanje gotovo ne bi izostalo! Sploh, ker so povečali zunanji zaslon, in zdaj pravijo, da je veliko uporabnejši od zaslonov prejšnjih generacij naprave. Omenjajo branje pošte, sporočila, krajša besedila in podobno, za kar so kot naročene nove generacije zaslonov e-črnila.

Še bolj kot na telefonih bi prišli do izraza na pametnih urah. Zaradi daljše avtonomije in boljše čitljivosti na prostem.

Pa ni samo zasnova »flipa« godna za predrugačenje. Takisto velja za zasnovo, ko se telefon po načelu »hip, hip, hip, strašni trik« prelevi v manjšo tablico. Tokrat imam v mislih folda in druščino. Knjižni molji ljubite elektronske bralnike, kajti ko gre za branje knjig v elektronski obliki, nudijo udobje in varovanje oči, kot nobena druga naprava. Gotovo bi znali ceniti, da bi se običajni telefon z normalno velikim zaslonom spredaj, na katerem bi počeli stvari, ki jih počnemo na telefonu, po potrebi razprl v uporabno velik bralnik elektronskih knjig. Ideja se mi zdi celo boljša od današnjih prepogljivčkov takšne zasnove, saj poredko večji notranji zaslon prinese resnično uporabno vrednost.

Če zaslon na elektronsko črnilo (še) ni goden kot osrednji zaslon telefona, potem bi vsaj kombinacija z običajnim prišla do izraza. Zdaj ni več treba na način, kot so se tega lotili v preteklosti, ko smo zaradi dveh zaslonov, enim spredaj in drugim zadaj, v roki držali »opeko« namesto sodobno oblikovanega telefona. Še eno težavo bodo morali rešiti. Morda je ravno ta razlog, da kombinacijo v praksi vidimo poredko. Ceno zaslona na elektronsko črnilo. Redki bodo posegali po občutno dražjih telefonih, ne glede na to, koliko zaslonovo imajo in kakšni so.  

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja