Nekaj baznih postaj 5G je v Sloveniji že aktivnih, A1 je predstavil svoja testiranja

Marsikje v tujini se uporabniki že lahko s svojimi telefoni povezujejo v omrežja 5G. V Sloveniji še ne, kar pa ne pomeni, da tovrstnega signala ni v zraku, vsaj občasno. Zagotovo tehnologijo testirata dva operaterja, morda celo trije. V A1 so o teh testih povedali nekoliko več.

V tem operaterju se naslanjajo na izkušnje avstrijske »matere«, ki že nekoliko resneje uvaja peto generacijo mobilne telefonije, posamezne bazne postaje pa sta postavili že tudi hrvaška in bolgarska »hčerka«. Tako so zdaj v A1 na strehi poslovne zgradbe v ljubljanskem BTC-ju, kjer je sedež podjetja, na antenski stolp dodali še bazno postajo za 5G. Pod tem pa je še vedno jedrno omrežje, prilagojeno za LTE, tako da še ne morejo oz. ne moremo govoriti o povsem pravi peti generaciji.

V ospredju je za zdaj spoznavanje tehnologije, želimo si ustvariti celovito sliko o tem, kaj prinaša, in tudi, kakšni so njeni vplivi na okolje,

je testiranje, ki so ga zastavili skupaj z družbo BTC, pojasnil izvršni direktor A1 Lovro Peterlin. S tem partnerstvom želijo, tako Peterlin, tudi pospešiti razvoj poslovnih modelov in jih odgovorno umeščati v okolje. V tem operaterju predvidevajo, da bodo s 5G na začetku pokrita predvsem mesta, zaradi česar je BTC kot nekakšno mesto v malem ter v zadnjih letih poligon za preizkušanje inovacij, primerno za prva testiranja.

Peta generacija mobilne telefonije v teoriji prinaša višje hitrosti, večje kapacitete in boljšo odzivnost omrežja. Hitrostni preizkusi s Huaweijevim telefonom Mate 20 X so večinoma dajali hitrosti med 600 in 700 Mb/s v smeri proti uporabniku in okrog 50 megabitov v smeri proti omrežju. To še ni povsem to, kar od 5G pričakujemo, tudi odzivni čas ni bil hitrejši kot pri LTE, a kot rečeno so v A1 za zdaj zgolj postavili bazno postajo na obstoječe »temelje«, za tisto pravo pa bodo morali storiti še kaj več v samem jedrnem omrežju. Bazna postaja je Nokijina, saj je to podjetje že ves čas glavni dobavitelj opreme pri drugem slovenskem operaterju mobilne telefonije. Ta čas je oprema 5G še petkrat dražja od opreme 4G, morda bi lahko omrežje kar preimenovali v 5X. Tudi kompleksnost baznih postaj in predvsem anten je veliko večja, saj morebitne naprave iščejo v ožjih snopih, tako vodoravno kot navpično. Zadeva oddaja na frekvenci 3,5 GHz, testno dovoljenje za njeno uporabo je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve izdala 11. novembra. V A1 sicer za zdaj ne načrtujejo podobnih testiranj na frekvencah okrog 26 GHz (mmWave), pri katerih so potencialne hitrosti izjemno visoke, toda domet zgolj nekaj metrov.

Glede vplivov na okolje ali drugače povedano, moči sevanja, so k meritvam poklicali Petra Gajška iz Inštitut za neionizirna sevanja. Po njegovih besedah je običajna sevalna obremenitev v Sloveniji na približno desetih odstotkih mejne vrednosti, ki je v naši državi postavljena višje kot marsikje drugje. Po prvih meritvah 5G ne prispeva opazno k dvigu te obremenitve, Gajšek pa tudi pričakuje, da bo zaradi izklapljanja določenih starejših tehnologij (denimo 2G, ki najbolj »seva«, ali 3G), skupna sevalna obremenitev še naprej ostala enaka ali zelo podobna.

V A1 so pripravili namensko spletno stran o svojih testiranjih, kjer si je mogoče ogledati podatke o delovanju in ravneh elektromagnetnega sevanja, ter se tudi prijaviti za ogled bazne postaje v živo.