NEDELJSKI NASVET: Zato, ker moške očarajo velike!
Marjan Kodelja 12. septembra 2021 ob 08:21

Besedna zveza povezovanje ali združevanje slikovnih pik fotografskega tipala se vse pogosteje pojavlja s številnimi pametnimi telefoni. Toda, ali ste se vprašali, kolikšen vpliv ima na kakovost fotografij, in kateri je drugi razlog, čemu nekateri izdelovalci težijo k številčnejšim pikam?

Preprosto povedano je slikovna pika najmanjši element vsake slike. Ker so majhne, so očem nevidne, toda če zaslon televizorja nižje ločljivosti pogledate dovolj od blizu, jih boste videli. Pika na fotografskem tipalu meri svetlobo. Kakšne barve, je odvisno od barvnega filtra nadnjo. Večjo površino ima, več svetlobnih žarkov pade nanjo in bolj natančno svetlobo zabeleži. Fotografija zatorej ni nič drugega kot mozaik svetlobnih pik različnih barv oziroma v času zamrznjene »svetlobne meriteve«. V dobrih svetlobnih razmerah je pravzaprav vseeno, kako velika je pika, kajti žarkov je obilje. Velikost pa pride do izraza v slabih in mraku, ko se vsaka še tako majhna razlika v izmerjeni svetlobi pozna na kakovosti slike.

Zaradi majhnosti in tankosti telefonov je fizično omejena velikost tipala, ki ga je vanj mogoče vgraditi. Želja izdelovalcev je en palec (2,54 cm), toda ker zahteva »debelejši« objektiv, bi sklop kamer še bolj štrlel iz hrbtišča. Še najbližje sta se približala Huawei z 1/1,28 palčnim tipalom in Samsung z 1/1,33. S tem je definirana površina tipala, ki je nato razdeljena na pike. Ker je jasno, da so večje, ko jih je manj in manjše, ko jih je več, so na tipalih za pametne telefone velike med 0,8 in 1,8 mikrona (tisočinka milimetra). Za primerjavo – pika tipala polne velikosti zrcalnorefleksnega fotoaparata je velika celo 8,4 mikrona. Razlika, ki do nekje razjasni, zakaj »delajo« boljše fotografije v slabi svetlobi.

Velikost tipala je pomembnejša od števila pik (ločljivosti)

Številčnost pik se ne obnese najbolje v slabih svetlobnih razmerah, toda v dobrih je na fotografiji več podrobnosti. In obratno. Fotografija bo svetlejša, toda če je pik premalo, ne dovolj jasna in zato dokaj nezanimiva. Kaj pa, če bi lahko imeli oboje. Tu nastopi tehnologija združevanja pik. Vzemimo tipalo s 64 milijoni pik, ki v dobrih svetlobnih razmerah naredi fotografijo tolikšne ločljivosti. Pike so sicer majhne, toda ker je svetlobe veliko, to na kakovost fotografije ne vpliva. Zdaj nastopi manjši trik. V slabših svetlobnih razmerah tipalo združuje štiri pike v eno in namesto 64-milijonske naredi 12-milijonsko. Kar je mimogrede za večino več kot dovolj. Če je na primer pika fizično velika 0,6 mikrona, bo po združitvi štirih kar 2,4 mikrona. 108-milijonska tipala združujejo po 9 pik. S tem dobimo oboje iz obeh svetov.

Samsung je napovedal 200-milijonsko tipalo, sposobno povezati 4 pike za 50-milijonske fotografije (pika je v tem primeru velika 1,28 mikrona) ali celo osem za 12,5-milijonske (2,56 mikrona).

Ker povezovanje pik povzroči nekaj težav, barvni filter je namreč prilagojen združenim in ne posameznim pikam in mora telefon pri obdelavi fotografije v polni razločljivosti barve posameznih pik izračunati, nekateri izdelovalci ne uporabljajo tehnologije združevanja. Mednje sodita Apple in Google, ki imata raje manjše število fizično večjih pik. To v primeru enako velikih tipal praktično pomeni, da je ena pika pri tipalih, ki ne združujejo, enako velika kot štiri na tipalu, ki zna povezovati pike in v osnovi zato nudi višjo ločljivost. Toda kljub temu so fotografije njunih telefonov odlične in v vseh merilih. V čem je torej trik? Prvi je psihološki. Če priznamo ali ne, se podzavestno raje odločamo za več, kot za manj. Skoraj jasno je, za katero se bomo odločili, če ena nudi 108 in druga (le) 12 milijonov pik. Iz istega razloga raste število kamer v poceni telefonih, čeprav razen glavne druge običajno ne dosegajo uporabne vrednosti. Drugi razlog pa je več podrobnosti na fotografiji polne ločljivosti, kar pride prav, ko nameravate svoja umetniška dela natisniti na velikost obcestnih plakatov oziroma delati izreze iz fotografije. Nima pa višja ločljivost nobenega smisla, če večinoma svoje fotografije prikazujeta na zaslonih telefonov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja