Udobnejše je gledati filme in serije na velikem zaslonu televizorja – vsaj v primerjavi z zaslonom prenosnika. S tem mislim tudi na tiste, ki jih ni mogoče najti na pretočnikih!
Če že moram imeti operaterjev digitalni sprejemnik, ki moj nadvse zmogljiv televizor skoraj spremeni v neumen zaslon, naj mi vsaj omogoča nameščanje aplikacij. Možen pa je še obraten pristop. Če lahko na televizor preprosto namestim, karkoli želim, potem naj bo na njem operaterjeva aplikacija. Že sumite, kam merim? Poleg tega, da preprosto ne želim imeti v dnevni sobi dveh naprav zgolj zato, da spremljam programe linearne televizije.
Vseeno je, v katero smer se podate, dokler na eno napravo namestite vse želene aplikacije. Če je to kajpada cilj. Kot najbolj odprt se kaže sistem Android v različici za televizorje (Google TV) ali digitalne sprejemnike (odprtokodni Android). Zanj je na voljo največ aplikacij in nič ne kaže, da bi se to spremenilo. Nov televizor ga morda ima, čeravno je med proizvajalci vse manj navdušenja za to platformo. Ravno tako Telekomov sprejemnik Neo in Telemachov EON. Med njima so kljub podobnim temeljem pomembne razlike. Pri prvem operater odloča, katere aplikacije so na voljo (so že nameščene), medtem ko jih na drugem najdete v trgovini Google Play.
Na tem mestu večkrat omenjenega predvajalnika Kodi ne morete namestiti na operacijski sistem Tizen (Samsung). Ravno tako ga ni mogoče preprosto namestiti na WebOS (LG). Na uradni trgovini aplikacije nisem našel, čeprav je na spletu povezava za prenos različica za ta sistem. Za razliko od Stremio, ki deluje na modelih od letnika 2021 dalje, pa tudi na modelih LG (od leta 2020) in seveda na večini tistih, ki temeljijo na Androidu. Kaj boste storili od tu naprej, je odvisno od tega, kaj pravzaprav želite. Ker nočem spodbujati nelegalne uporabe – čeprav me zaradi cen in odnosa ponudnikov pretočnih storitev še kako mika – bom zaključil z omembo, da navodila in postopke za namestitev vtičnikov, ki na široko odpirajo vrata do torrentov, zlahka najdete na spletu.
V primeru nameščanja omenjenih predvajalnikov na televizor ali sprejemnik je priporočljivo uporabiti brezžično tipkovnico. Upravljanje in iskanje vsebin sta tako preprostejša kot pri uporabi daljinca. Sicer je mogoče vse opraviti tudi z njim, vendar je to bolj zamudno in nerodno. Naslednja »omejitev« je kakovost vsebin iz nelegalnih virov. Sveže vsebine so pogosto sprva dostopne le v standardni razločljivosti, zato je vizualni užitek vprašljiv oziroma odvisen od sposobnosti televizorja, da umetno izboljša ločljivost. Druga težava so podnapisi, ki marsikdaj niso na voljo. A glede tega se ni treba preveč razburjati, saj jih ne zagotavljata niti Netflix in Disney+. Nenazadnje pa se je treba zavedati, da se brezplačne bližnjice ne morejo približati kakovosti, ki jo Netflix in Disney+ ponujata pri vsebinah v visoki razločljivosti in z visokim dinamičnim razponom.
Z drugimi besedami. Vse zapisano počnete na svojo odgovornost!
Brez komentarjev