NEDELJSKI NASVET: Zakaj ne bi naredil svojega skladišča namesto Googlove storitve Foto!
Marjan Kodelja 7. marca 2021 ob 06:53

Pa kaj potem če »futramo« algoritme poglobljenega učenja. Dokler je Google nudil neomejen prostor, nikomur pri zdravi pameti ni prišlo na misel, da bi njegovi storitvi hranjenja fotografij in video posnetkov pomahal v slovo.

Zastonjkarstva je nepreklicno konec, kajti od poletja naprej se bodo fotografije in video posnetki šteli v brezplačno kvoto 15 GB prostora. Ker smo se navadili nanjo in ker dejansko nudi vse in še kanček več, bomo hočeš ali nočeš prisiljeni zagristi v kislo jabolko letne naročnine. Na to Google pravzaprav računa, kajti ko je bila storitev zastonj, je v kali zatrl vsakršne tekmece. Ni je podobne, ki bi nudila vsaj približno enako uporabniško izkušnjo dolgotrajnega hranjenja fotografij (in video posnetkov) ob sočasni preprosti sinhronizaciji med napravami.

Googlova oblačna storitev ni primerna za dolgotrajno hranjenje podatkov, kajti Google je že kdaj na hitro spremenil pravila uporabe, in ker grozi uporabnikom, ki so presegli prostorske omejitve ali je njihov račun več kot dve leti neaktiven, da jim bodo izbrisali podatke.

Splošnih oblačnih hramb je na spletu nekaj, vendar nobena ne nudi neomejenega prostora za hrambo fotografij in obenem ni prilagojena hranjenju fotografij. 1 TB, ki ga podeli Microsoft naročnikom na Office 365, sicer lahko uporabijo kot skladišče fotografij, vendar brez možnosti preprostega iskanja. Zanj so fotografije zgolj datoteke, ki jih ni sposoben »prebrati« in indeksirati.

Pravzaprav je Googlovi še najbližja Amazonova storitev Photos, kajti nudi vsaj nekaj funkcij, ki so nam bile v Googlovi storitvi všeč. Na primer izmenjava fotografij med družinskimi člani in sinhronizacijo med napravami. Naročniki storite Amazon Prime obenem prejmejo še neomejen prostor hranjenja fotografij v izvorni ločljivosti, dokler naročnine ne odpovedo. »Dali so vam ponudbo, ki je ne morete odkloniti«. V nasprotnem prostor skrčijo na vsega 5 GB in vam pod nos porinejo cenik za najem vsaj približno uporabno velikega. Cenijo ga podobno, kot ga ceni Google.

Flickr je še ena od alternativ. Nekoč so bili darežljivi in vam brezplačno za hranjenje fotografij dali na razpolago 1 TB. Ponudbo so leta 2018 preoblikovali v brezplačno hranjenje do 1000 fotografij in plačljivo možnost neomejenega hranjenja za 66 evrov letne naročnine. Pravzaprav ugodno, kajti Google želi na leto za 2 TB prostora 100 evrov. Treba pa je biti pazljiv in primerno nastaviti račun storitve Flickr, da ne boste zazijali od začudenja, ko bodo vaše fotografije vidne vsem.

WD My Cloud

Še najbolj všeč mi je zato tretja možnost. Staro dobro načelo, »poskrbi in sestavi sam«. Prenosni diski velikih spominskih kapacitet so relativno poceni in predvsem najbolj varen način dolgotrajnega hranjenja fotografij (in drugih datotek). Morda še malo bolj odprete denarnico. Strežnik NAS je namreč primerna rešitev za zahtevnejše domače uporabnike. Največkrat je v njem več diskov, zato podatkov ne izgubite, če eden odpove. Zamenjate ga in sistem bo podatke restavriral. Poleg tega ga lahko odprete v splet in oblikujete zasebno hrambo v oblaku. Izdelki WD My Cloud EX2, ki so sicer na trgu že nekaj časa, so dobili novo aplikacijo in s tem lepšo “oblačno” galerijo. V luči naše »težave« so še posebej zanimivi izdelki Synologyja, saj so pred kratkim nakazali, da bodo morda zapolnili vrzel, ki jo je odprla Googlova odločitev. Predstavili so namreč preizkusno različico funkcijo hranjenja fotografi Synology Photos, ki se po videzu uporabniškega vmesnika, v zmogljivostih in po funkcijah popolnoma brez sramu zgleduje po storitvi Google Foto. Kajpada je na voljo tudi mobilna aplikacija za sistema Android in iOS, ki med drugim poskrbi za samodejni prenos fotografij s telefonov v arhiv. Ker še ni znano, kdaj bo na voljo, imate vsi, ki strežnika NAS še nimate, dovolj časa za razmislek.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja