NEDELJSKI NASVET: Vsaka stvar enkrat pride prav. No, ne čisto vsaka!
Marjan Kodelja 9. februarja 2020 ob 06:45

Elektronske naprave so kmalu zrele za odpad. Ker se bolj splača kupiti nov poceni tiskalnik, namesto kartuš za obstoječega, stari roma najprej na podstrešje ali v klet, nekaj let pozneje pa na smetišče. Drug problem je funkcionalna zastarelost naprav. Pred leti sem kupil Philipsov predvajalnik in snemalnik (DVDR3575H), ki zaradi vgrajenega analognega sprejemnika ni več uporaben. Preden staro napravo zavržete, jo razstavite in iz nje vzemite, kar boste morda še kdaj potrebovali. Koliko je takšnih »delov«, je odvisno od naprave, kaj je še uporabno, pa od žilice »naredi sam«.

Razstavljanje naprav je svojevrstna zabava, saj hitro ugotovite, zakaj so nekatere tako poceni. Večopravilna naprava Epson Stylus SX130 je velika votla plastična škatla, ki ima v notranjosti bolj malo stvari. Še najbolj so za ponovno uporabo zanimivi napajalnik (samostojen v lastnem ohišju), motorji, vijaki in plastični zobčeniki. Drugo je bolj kot ne za v smeti. Vidi se, da je vse prilagojeno poceni izdelavi, vijaki so enaki, kovinski so le najnujnejši deli, v konkretnem primeru le vodilo za premikanje tiskalne glave. Preprosta je tudi elektronika, na njej ni ravno veliko elementov, pri tem mislimo na kondenzatorje, ki bi se jih dalo ponovno uporabiti pri kakšnem domačem projektu. Opazite pa lahko tudi, kako umazana in potratna je pravzaprav tehnologija brizganja. Na več mestih v tiskalniku so gobice, ki vpijajo odvečno črnilo. V tem je med drugim tudi razlog, zakaj imajo tiskalniki števec števila izpisov, ki po določenem številu ne dovoli, da bi tiskalnik še tiskal in ga je treba zamenjati ali nesti na servis. Gobice so poceni in hkrati element, ki je v tiskalnik vgrajen zaradi doseganja načrtovane zastarelosti.

Večji potencial predstavlja druga naprava, ki sem jo oplenil. Snemalnik vsebuje trdi disk. Ni ravno velik (160 GB), a ker gre za standardni element, ga dokaj preprosto vgradite v računalnik ali v »ohišje« zunanjih diskov. Tovrstne naprave imajo več elektronike, zato lahko obdržite tudi tiskana vezja, iz katerih po potrebi vzamete elemente, ki jih potrebujete. V konkretnem primeru kondenzatorje, diode LED, LED-zaslon, ventilator in različne priključke. Bolj kot pri tiskalniku je uporaben napajalnik, saj ima več izhodnih napetosti. Zanj lahko najdete primerno ohišje, vanj vgradite želene priključke in ga spremenite v univerzalni napajalnik. Nekaj motorjev je v DVD-predvajalniku, ki pa je preveč »kompakten«, da bi iz njega vzeli še kaj, in to je to. Razstavljanje te naprave je preprosto, če imate ustrezen izvijač. V konkretnem primeru imajo vijaki zvezdasto glavo. Če nimate pravih nastavkov, razstavljanje ni mogoče.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kaj početi z vsem tem? Vijaki so vedno uporabni, toliko bolj, če so majhni in smo ravno takšnega izgubili. Kabli prav tako. Električne motorje lahko uporabite pri preprostem robotu, ki ga upravlja mikrokrmilnik Arduino ali kartični računalnik Raspberry Pi. Deli, za katere sem se odločil, da jih obdržim (če zanemarim trdi disk), niso dragi, dobite jih v specializirani trgovini ali v spletni trgovini. Časovno in denarno potratno, toliko bolj, če pomislite, da ste to imeli in zavrgli. Kar je ostalo, ne zahteva veliko prostora in bo vedno pri roki. Pri razstavljanju naprav pa je še en vidik – ekološki. Sestavne dele ločite med seboj: plastiko posebej na en kup, kovino na drug itd., in nato to v zbirnem centru odložite v prave zabojnike. To naj bi sicer počeli, tudi če staro napravo vrnete prodajalcu pri nakupu nove, vendar nisem prepričan, kje in kako natančno to počnejo. Pa še zabavno je razstavljanje in opazovanje, kako so naprave pravzaprav narejene.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja