To je razlog, zakaj želijo »bančniki« uvesti digitalni evro!
Marjan Kodelja 25. avgusta 2025 ob 06:36

Načrt je, da digitalni evro uvedejo do leta 2029. Seveda nas zanima, kaj bo pomenil za slehernikov vsakdan?

Kljub strahovom nekaterih gotovina ni in nikdar ne bo izginila. A trenda, da vse hitreje izgublja pomen, ravno tako ni mogoče obrniti. Razlogi so malodane logični. Ob tem, da je gotovina draga, s čimer se večina ne ukvarja, saj stroška neposredno ne plačuje, je udobneje kupovati s karticami, telefoni in urami ter si ne beliti glave z vprašanjem, kam za vraga naj zdaj shranim pest vrnjenega drobiža. Digitalna preobrazba odpira ključno vprašanje, s katerim se sooča Evropska centralna banka (ECB): Kako v razmerah rasti priljubljenosti brezgotovinskih transakcij ohraniti vlogo javnega denarja. Njihov odgovor je digitalni evro, digitalna valuta centralne banke, ki je zasnovana, da deluje kot gotovina, vendar v digitalni obliki.

V čem je sploh razlika med digitalnim evrom in številko na bančnem računu?

Najprej poglejmo, v čem je temeljna razlika med gotovinskim in brezgotovinskim plačevanjem. Poleg tega, da gotovino zna vsak brez težav uporabljati, še ne zahteva bančnega računa, ni skritih stroškov in zgodovina plačil ostaja v glavi posameznika oziroma njegovih knjigah. Po drugi strani pa za večino brezgotovinskih plačil skrbijo zasebna podjetja, ki zaračunavajo provizije, transakcije so zabeležene in posamezniki brez bančnega računa tovrstnih storitev ne morejo uporabljati. Skrbeti bi nas še moralo, da so vrzel, ki je nastala zaradi upada uporabe gotovine, zapolnila neevropska podjetja (večina izdajateljev kartic, plačilnih aplikacij in zagonskih finančnih podjetij je ameriških). To pomeni, da Evropa brez digitalnega evra tvega izgubo monetarne suverenosti.

Med letoma 2019 in 2024 je delež gotovinskih plačil v evroobmočju z 68 padel na vsega 40 odstotkov po številu transakcij in s 40 na le 24 odstotkov po vrednosti. Kljub temu 30 odstotkov malih podjetij in veliko posameznikov še vedno raje plačuje z gotovino.

Predstavljajte si, da bo vlogo denarnice prevzela mobilna aplikacija, v kateri bodo digitalni bankovci in kovanci. Plačevanje bo takojšnje, neobremenjeno s provizijami in bo delovalo brez povezave z internetom. Z drugimi besedami, kupili boste toliko blaga, kolikor denarja boste imeli v digitalni denarnici, nakar ga bo treba vanjo dodati. Iz bančnega računa ali tako, da boste gotovino pretvorili v digitalno obliko. Obstajala bo omejitev imetja, da bi se preprečil pretirani odtok denarja iz bank, saj bi v teoriji lahko ves svoj denar na lastno odgovornost hranili v telefonu. Kar je neskončno preprostejše od hranjenja v »štumfih«. Ključno je, da nihče ne bo mogel slediti nakupom posameznika in da bo vrednost enega digitalnega vedno enaka vrednosti enega gotovinskega evra.

Kdaj ga nameravajo uvesti?

Nanj bo treba še počakati. Pripravljalna faza Evropske centralne banke traja do letošnjega oktobra, nakar bo sledila odločitev o nadaljevanju projekta – vendar šele po zaključku zakonodajnega postopka. Kdaj bodo uradniki pripravili in evropski parlamentarci sprejeli politične in pravne odločitve, ne ve nihče. Če bi bila zakonodaja sprejeta na začetku prihodnjega leta, bi razvoj trajal dve do tri leta. Digitalni evro bi po tem optimističnem scenariju dobili med letoma 2027 in 2029.

Namen digitalnega evra ni pretresti svetovnih financ, temveč evropskim državljanom zagotoviti dostop do javnega denarja v digitalnem svetu, zaščititi zasebnost in zagotoviti prihodnost enotne valute. Kritike, da digitalni evro ni dober, ker z njim ni mogoče plačevati brez »elektronik« ne zdržijo logične presoje. Kdor nima telefona, bo še vedno plačeval z gotovino in vprašajte se, kolikokrat ste doma pozabili telefon in kolikokrat denarnico?

Naslovna fotografija Depositphotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja
  • Sam še večjo kontrolo nad nami želijo. Rač bodo lahko zablokirali kadar bodo hoteli če jim kaj ne bo prav. Kot na Kitajskem boš dobival negativne točke, posledično omejen dostop do lastnega denarja, itd. itd.

  • Sem upokojenec in imam bančni račun pri isti banki že preko 60 let. Tam hranim svoj denar in ji plačujem stroške. Sedaj ga bom lahko ukinil, saj mi bo država izplačevala pokojnino v mojo (elektronsko) denarnico. Nikoli nisem zlorabljal poslovanja z gotovino, kot to počnejo nekateri, hmmmm . . .

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja