NEDELJSKI NASVET: Telefon podatke pošilja, ti pa tega ne moreš preprečiti
Marjan Kodelja 17. oktobra 2021 ob 06:46

Če te skrbi neaktivna programska oprema za cenzuro na kitajskih telefonih, kaj šele porečeš, da podatke na veliko pošiljajo globalnim tehnološkim podjetjem in ne dovolijo, da bi curljanje podatkov preprečili.

Nekoliko svetohlinsko je zvenela novica, da naj Litovci na kitajskih telefonih našli programe za cenzuro oziroma iskanje ključnih besed, ki jih morajo imeti na domačem trgu. Lahko nam je všeč, ali ne. Dejstvo je, da imajo takšne zakone in da so programi na telefonih za globalne trge izključeni. Ker so zelo verjetno del sistema, je to za izdelovalca najbolj preprosto. Skrbeti bi nas moralo, da jih je na daljavo menda aktivirati, toda poraja se vprašanje, čemu bi Kitajci sploh to hoteli in kaj bi s tem pridobili. Po drugi strani je prav, da smo o takšnih stvareh obveščeni. Še več. Če so programi res tam in tako zelo mogočni, potem bi morala Evropska unija od kitajskih izdelovalcev zahtevati, da jih brez izgovorov zradirajo. Kot bi morala od Appla pod grožnjo kazni zahtevati, da spoštuje vse uradne jezike. Slovenščino prav tako.

Ampak vse to postane manj pomembno, če drži raziskava profesorja Douga Leitha iz Dublinskega Trinity College. Skupaj z doktorjem Paulom Petrasom in Haoyu Liz Univerze v Edinburgu je preučil podatke, ki jih zbirajo in posredujejo pametni telefoni s sistemom Android (Samsung, Huawei, Realme in Xioami) ter na Androidu temelječa prosto kodna sistema LineageOS in e/OS. Z izjemo e/OS ostali, čeprav ne popolnoma nastavljeni in tudi kadar je naprava v mirovanju, pošiljajo znatne količine podatkov razvijalcu sistema in tretjim osebam. Googlu, Microsoftu, Linkedinu in Facebooku. Večinoma so namreč njihove aplikacije že v tovarni nameščene na sodobne naprave. Kar je najhuje. Uporabniki, ki se večinoma težave ne zavedajo, nimajo nikakršnega vzvoda, da bi pošiljanje podatkov preprečili. Razen da ugasnejo telefon.

Osredotočili smo se na piškotke in omejili njihovo rabo, pri tem pa popolnoma spregledali številčnost podatkov, ki jih telefoni pošiljajo brez naše vednosti, česar sploh ne moremo izključiti. Skrajni čas je, da uporabniki dobimo popolni nadzor nad napravami. Doug Leith

Občasna komunikacija med napravami in strežniki razvijalca operacijskega sistema je pričakovana, toda avtorji raziskave trdijo, da množičnost pošiljanja podatkov močno presega pričakovanja in sproža številne pomisleke glede varovanja zasebnosti. Kaj pravzaprav zbirajo? V prvi vrsti seznam nameščenih aplikacij. Gre za potencialno občutljive podatke, saj razkrivajo zanimanja uporabnikov in morda še kaj več. Kaj bi sklepali o nekom, ki ima nameščeno aplikacijo z informacijami o duševnem zdravju, zmenke za istospolne ali molitveno aplikacijo? Nekateri ničesar, a to so zasebne stvari, ki nikogar ne brigajo. Telefoni Xioamija naj bi pošiljali podrobnosti o uporabljenih aplikacijah, vključno s časi uporabe. Čas in trajanje telefonskega klica jih prav nič ne briga. Še huje. Učinek je podoben naloženim piškotom za spremljanje uporabnikov, ki jih omejujemo, medtem ko večina te oblike sledenja ne pozna. Aplikacija tipkovnice Swiftkey na telefonih Huaweija Microsoftu pošilja podatke o uporabi le te. S tem se razkrije, kdaj pišete besedila, uporabljate iskalno vrstico ali iščete po seznamu stikov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Samsung, Xiaomi, Realme in Google naj bi zbirali oznake naprav, kot je na primer serijska številka, skupaj z oglaševalskimi identifikatorji (piškotki) za poosebljeno oglaševanje, ki jih uporabnik lahko poenostavi. Tako se izniči možnost brisanja, kajti na podlagi zbranih podatkov lahko ponovno povežejo novega z napravo. Problematične so predvsem že omenjene aplikacije, ki jih izdelovalec naloži na napravo. Tiho zbirajo podatke o uporabi in ne dovolijo, da bi preprečili pošiljanje. Od vseh sistemov, vključenih v raziskavo, edino e/OS ne pošilja podatkov v splet. Kar je pravilno. Toda ali ste že kdaj slišali zanj?

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Android je zaradi pošiljanja podatkov kar “problem”, seveda so tu tudi operacijski sistemi Win ali Apple, ki pošiljajo podatke. Za malo več varnosti je tu linux in finski Sailfish OS, ali pa kakšen Pinephone 🙂 pa gre tudi brez pošiljanja. Prilagoditev ni tako boleča, je pa lahko “boleč” prehod zaradi nas samih, ker želimo na telefonu VSE, kup balasta, kateri nima neke vrednosti. Vrednost se začne, ko ni več reklam, ko pol dneva ne preživiš na ekranom in ko se kar naenkrat počutiš svobodnega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja