NEDELJSKI NASVET: Telefon ne prisluškuje, ker mu ni treba
Marjan Kodelja 10. oktobra 2021 ob 06:34

Hecno je poslušati »znalce« ko razlagajo, kajti oni že vedo, da telefoni zagotovo prisluškujejo, ker so reklamo dobili kmalu po pogovoru o nečem. Sveta resnica. Prisegam! Toda ni res! Telefon tega ne počne. Ker bi bilo prezahtevno, prenevarno in ker ni nobene potrebe. Podatke jim več čas dajemo prostovoljno in zanje je celo bolje, da verjamemo v prisluškovanje. Tako jih ne onemogočimo tam, kjer bi jih res bolelo!

Načini zbiranja in analize podatkov, naših podatkov, so zapletenejši od razumskih sposobnosti povprečnega uporabnika. Resnico je v seriji objav na družbenem omrežju razkril strokovnjak za zasebnost Robert G. Reeve. Za vas ne vem. Jaz mu verjamem. Že zato, ker je »srhljivejša« od golega prisluškovanja.

Pravi, da je po obisku pri mami, začel dobivati oglase za zobno kremo, ki jo uporablja ona in jo je tudi sam tisti teden, ko je bil pri njej. Pri tem poudarja, da ni iskal podatkov na spletu in se o njej ni pogovarjal. Kako to, da je začel prejemati oglase. Razlago začenja z dejstvom, da aplikacije za družbena omrežja ne prisluškujejo uporabnikom. Kdor misli tako verjame v teorijo zarote, ki je bila že večkrat ovržena, kajti podatki, ki jih telefoni oziroma aplikacije ves čas zbirajo in pošiljajo na splet, so zgovornejši. Unikatna številka naprave. Lokacija. Demografski podatki. Nato jih sistemi za analizo primerjajo z bazami podatkov, ki so mu na voljo. Če so. Kje kupujete, kaj kupujete in podobno. Sposobni so kombinirati podatke z različnih računov spletnih storitev. Vsem smo dali naslov elektronske pošte, morda celo telefonsko številko in pristali na zbiranje in deljenje podatkov s kljukico pri strinjanju s pogoji uporabe in varstva zasebnosti. Marsikaj zanimivega je zapisano v formalnih besedilih, ki jih večina uporabnikov nikdar ne prebere. Od tega katere podatke bodo zbirali, seveda jih zbirajo več, kot jih nujno potrebuje za kakovostno delovanje storitve, do dovoljenja, da jih delijo s komerkoli.

Zdaj šele postane zanimivo. Telefoni ne beležijo samo lokacije, na podlagi satelitskega sprejemnika ali drugih načinov pridobivanja geografskega položaja, temveč še katera omrežja in katere mobilne naprave so v bližini. Algoritmi na strežnikih oblikujejo navidezno rekonstrukcijo socialne mreže vsakega uporabnika. Na oder stopijo oglaševalci. Kaj me zanima, mojo zgodovino brskanja in nakupovanja primerjajo s podatki o posameznikih v moji bližini in mi začnejo prikazovati oglase na podlagi širšega poznavanja prijateljev, družine in sodelavcev. Marsikaj nam je skupno. Če nekateri uporabljajo nek izdelek, je veliko možnosti, da zanima tudi mene. »Vedo, katero pasto uporablja mama. Vedo, da sem se dlje časa zadrževal pri njej. Poznano moj račun na Twitterju. In zato mi ta prikazuje oglase za zobno kremo, ki je ne poznam in je nikdar nisem kupil.« Nobene potrebe ni po prisluškovanju, saj je dovolj združiti podatke, ki so jim tako ali tako ves čas na voljo.

Primer ni osamljen. »Pogovarjala sva se o česnu in kmalu sem dobil oglas za stiskalnik«. Ni važno, ali je bilo res ali gre za popolno izmišljotino. Izrekel jo je nekdo, ki ves čas manipulira s teorijami zarote, a zgornja razlaga osvetli tudi ta primer. Morda je brskal po spletu in se ustavil na receptu za špagete s česnom oziroma je to prejšnji dan počela oseba, s katero sta potem skupaj iskala recept za kosilo tistega dne. Morda je bilo v ozadju še kaj ali ne, kajti združeni (agregirani) podatki so izredno zgovorni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ni dvoma, da je zbiranje podatkov in sledenju uporabnikov po spletu preraslo neko pričakovano raven, ko stvari postanejo družbeno nevarne. Ti, ki vedo, kako tehnologija deluje, se hkrati zavedajo, da je bolje, če uporabniki verjamejo v prisluškovanje. Ker ne obstaja, ga ni mogoče dokazati in je lažje zavreči trditve o zlorabi podatkov kot neutemeljene. Bolje je, da ljudje verjamejo v teorije zarot, kot da začnejo razmišljati s svojo glavo. Povprečna inteligenca pa se niža in elite neovirano vladajo!

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja