Nisem zagovornik prepovedi, kajti nikoli v zgodovini niso prinesle ničesar dobrega. A vrag je odnesel šalo. Družbena omrežja so postala odlagališče smeti in mesto manipulacij, to pa zahteva ukrepanje. A kako? Glavno vprašanje, na katero ni odgovora.
Avstralci so bili pragmatični. Z zakonom so mlajšim od šestnajst let prepovedali uporabo nekaterih družbenih omrežij, vključno s Facebookom, TikTokom, Instagramom, X, YouTubom, Snapchatom in Threads, ter od teh zahtevali, da takšne račune prepoznajo in jih deaktivirajo. Kakor vedo in znajo! Niso šli po poti Evropske unije, ki namerava celo oblikovati aplikacijo za dokazovanje starosti. Da »revna« socialna omrežja ne bi bankrotirala zaradi regulatornih zahtev. Pot se mi zdi prava. Če so lahko spletne banke in finančna podjetja razvila spletne mehanizme identifikacije, zakaj jih ne bi mogla omrežja. Razlog, da jih niso, je jasen. Ni jim bilo treba in radi ribarijo v kalnem. Ne pozabimo, da so mladi njihove najboljše »stranke«.
Bistvo avstralskega sporočila je jasno. Platforme se ne morejo zanašati na resnicoljubnost uporabnikov, ki vpisujejo starost, ali na jamstvo staršev. Oboje je bolj ali manj brezpredmetno. Vsi smo krvavi pod kožo in preprosteje je dovoliti otroku, da ob registraciji Googlovega ali Applovega računa zapiše karkoli, kot pa ves čas poslušati, kaj vse mu ne deluje. Ni prav, da to počnemo, a tako je. Zato v deželi tam doli ne mislijo kaznovati otrok in staršev. Kazni, ki segajo v milijone, so predpisane za podjetja, ki omrežja nudijo. Preprosto in učinkovito. Ta morajo sprejeti razumne ukrepe, vse od prepoznave osebne izkaznice, obraza ali glasu pa tja do sklepanja o starosti na podlagi analiziranja spletnega vedenja in interakcij. To je sicer razlog, da – kot kažejo prvi odzivi – blokiranje ni popolno.
Za tak korak, o njem razmišljajo tudi Danska, Francija, Španija in Velika Britanija, so se odločili na podlagi ne prav prijetne statistike. Omrežja uporablja 96 odstotkov otrok, starih od 10 do 15 let, in sedem od desetih je bilo izpostavljenih škodljivim vsebinam. Te vključujejo mizoginistična in nasilna gradiva ter vsebine, ki spodbujajo motnje hranjenja in samomor. Me ne preseneča. Dovolj je odpreti račun na TikToku in hitro postane jasno, kakšne vsebine to omrežje preferira zahodnjakom.
Bi morala primeru slediti Slovenija? Bojim se, da je odgovor pozitiven. Podjetja, ki upravljajo družbena omrežja, lahko govorijo karkoli hočejo. A dejstva ostajajo. Algoritmi so narejeni tako, da so najbolj vidne objave, ki so obenem najbolj sporne. Ker niti nekateri odrasli ne znajo ločiti, kaj je res in kaj ne, drugače splet ne bi bil poplavljen s toliko neumnostmi, je utopija, da tolikšno zrelost pričakujemo od otrok. Pogovor pri nekaterih pomaga, a če bodo omrežja še naprej pustila objavo česarkoli, bodo pač prisiljena vpeljati starostne omejitve.
Brez komentarjev