NEDELJSKI NASVET: Skoraj me je zadela kap zaradi Googlovega obvestila
Marjan Kodelja 31. avgusta 2025 ob 06:01

Se je pripetilo tudi tebi? Nisi se še niti dobro zbudil, ko te je na zaslonu pričakalo obvestilo, da Googlova shramba poka po šivih. Podprto z grožnjo, da kmalu ne boš več mogel uporabljati Gmaila!

Sodim med te, ki raje varčujemo, namesto da bi metal denar skozi okno za nekaj, česar v bistvu ne potrebujem. Hkrati se še kako zavedam, da plačevanje za več prostora v spletni shrambi brez sprotnega brisanja nepotrebnih datotek težavo premakne zgolj v bolj ali manj oddaljeno prihodnost. Ker mi Googlovih brezplačnih 15 gigabajtov za enkrat zadošča, pazim, da po pomoti ne vklopim varnostnega kopiranja fotografij in videoposnetkov. Takoj ko to storiš, si lahko prepričan, da te bo že naslednji dan bolela glava!

Najprej sem pomislil, da Google prikrito »sam« vklopi kopiranje na moji napravi, ne da bi to dovolil. Zakaj bi kaj takšnega počel, je kristalno jasno. Ker želi, da bi vsi mi plačevali čim večji »davek« na digitalno razsipnost, od česar države, iz katerih so plačniki, ne bodo imele absolutno ničesar. Toliko glede neuravnoteženosti trgovine, o kateri govori daleč najslabši predsednik katere koli države kadarkoli v zgodovini (tirani so tu izvzeti). Tega seveda Google ne počne, ker bi hitro dobil po prstih. Zato uporabljajo drugo najboljšo stvar: stalno »teženje«, naj vendarle vklopimo varnostno kopiranje, pogosto zakrito v nekaj popolnoma nedolžnega, saj je jasno, da bo vsak prej ali slej to storil. Trenutek nepozornosti in povrnitev na staro stanje je daleč od preprostega pritiska kombinacije tipk »CTRL-Z«.

Marketinški oddelek še kako dobro ve, da petnajst gigabajtov že dolgo ne zadošča več. Da bi zvišali brezplačno kvoto, jim ne pade na pamet. Za kaj takšnega ni nobene potrebe. Ker nobena druga shramba ne nudi enake ravni preprostosti uporabe in integriranosti v sistem naprav z Androidom, nimajo konkurence, ki bi jih v to prisilila. V prostor se zajeda elektronska pošta, datoteke, fotografije in seveda videoposnetki. Zadnji so najbolj potratni. Dobra minuta v razločljivosti 4K s 60 sličicami na sekundo nanese skoraj 450-gigabajtno datoteko. Zdaj pa sami izračunajte, koliko minut je potrebnih, da zapolnite brezplačno kvoto. Nora vikend zabava in že je ni več!

Bil sem prepričan, da se kaj takšnega meni ne bo zgodilo. Nimam pojma kako, saj ne klikam na vse mogoče in predvsem občasno preverim, ali je poleg ikone računa v aplikaciji Foto prečrtan oblak. Najprej sem debelo pogledal, pomislil celo, da so mi vdrli v račun, za vsak primer sem zamenjal geslo ter začel brisati fotografije in videoposnetke, ki jih je telefon preko noči pretočil na Googlove strežnike. Ni trajalo dolgo, ker sem preprosto izbrisal vse od nekega datuma naprej, česar nobenemu ne priporočam. Zlahka boste s kopijami na spletu izbrisali še originale na pomnilnikih naprav. Raje si bodisi vzamete čas in izbrišete zgolj tisto, česar zagotovo nočete hraniti, ali uporabite možnost vpogleda v »nedavno dodano« in izbrišete to, da bi »oblak« povrnili v izvorno stanje. Še prek kakopak izklopite varnostno kopiranje.

Očitno previdnost ni dovolj. Kaj še lahko storimo? Razen tega, da naročimo več prostora in ga nato »stoično« plačujemo do konca življenja. Najbolj preprosto je, da se pozabavamo z nastavitvami za obvestila, ki jih telefon prikazuje (Obvestila – Aplikacije). Če tega nikoli niste preverili, boste verjetno presenečeni, koliko aplikacij ima dovoljenje za pošiljanje obvestil. Najboljša taktika je ta, da prepoveste vsem in nato dovolite zgolj tistim, od katerih obvestila resnično hočete. To so verjetno družbena omrežja, pošta, sporočilni sistemi in podobno. Nikakršne potrebe pa ni, da ti obvestila pošilja galerija (Google Foto) oziroma sistem v stilu »samo še ti koraki so ostali za popolno nastavitev telefona«, saj je verjetnost, da sem preko enega od teh po nepotrebnem vklopil meni neljubo funkcijo.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja