NEDELJSKI NASVET: Premikamo se proti brezgotovinski družbi, kar ni nujno slabo
Marjan Kodelja 3. decembra 2023 ob 06:16

Naj bo vpisana v ustavo ali ne, gotovina ne bo izginila, jo bomo pa vse redkeje uporabljali, ker je brezgotovinsko plačevanje priročnejše.

Nič nimam proti, da se pravica do uporabe gotovine zapiše v ustavo, dokler morebiti člen ne bo izkoriščen za tožarjenje spletnih trgovin, ki ne bodo nudile možnosti plačila ob povzetju. Ne strinjam pa se s tezo, da bankovec ohranja vrednost, medtem ko ga elektronsko plačilo zaradi provizij izgublja. Plačevanje z gotovino ravno tako ustvarja stroške, a ker so plačani drugje, so za plačnika nevidni. Podjetje, ki gotovino sprejme, je mora položiti na račun, kar ni vedno brezplačno, kajti trgovska veriga ne more poslati nabavnika k dobavitelju s kovčkom denarja. Zastonj ni niti tiskanje bankovcev, kovanje kovancev, pregledovanje, čiščenje, umik iz obtoka, uničenje poškodovih ter preštevanje. Gotovina v obtoku ni poceni, upam si celo reči, da se vrednost ne izgublja občutno počasneje, kot se izgublja pri brezgotovinskem plačilu.

Zagovorniki gotovine imajo prav, ko gre za zasebnost. Po tistem, ko gotovino dvigneš na bankomatu ali v bančni poslovalnici, so plačila zasebna. Brezgotovinska največkrat niso, toda trend v razvoju digitalnih tehnologij gre v smeri večje varnosti, zatorej je eden od ciljev digitalnega denarja zagotoviti enako raven zasebnosti, kot jo nudi gotovina. No, tudi na to je treba gledati širše. Plačevanje je zgolj eden od načinov, s katerim nam sledijo in s tem ne mislim samo na državne organe. Redko kdo nima ves čas pri sebi pametnega telefona in ta izda občutno več, kot za kaj, kje, kdaj in kolikšno je bilo brezgotovinsko plačilo.

Podatki Evropske centralne banke (ECB) sicer kažejo, da v Sloveniji med plačilnimi sredstvi še naprej močno prevladuje gotovina. Lani je bilo z njo opravljenih 73 odstotkov plačil na fizičnih prodajnih mestih.

Premik k brezgotovinski družbi se je začel pred 50 leti, ko je bila uvedena bančna kartica, in se razmahnilo med pandemijo, ko kupci in trgovci niso bili najbolj pripravljeni rokovati s potencialno okuženimi bankovci in kovanci. Obenem so nekateri trgovci ugotovili, da imajo z brezgotovinskimi plačili manj dela, kupci pa, da je plačevanje s telefonom ali uro nadvse priročno. Ena od držav, kjer je plačevanja z gotovino vse manj, je Švedska, in tam so zaznali še eno sicer nepričakovano posledico. Upad ropov, saj v blagajnah trgovin in bančnih sefih ni dovoljšnega kupa denarja, da bi se trud in tveganje roparjev splačalo.

Gotovina mora ostati in ne vidim razloga, zakaj ne bi, četudi bi z njo plačeval en sam ali celo nihče. Po drugi strani pa nima smisla zanikati prednosti brezgotovinskega plačevanja, zaradi nekakšne »tradicije« ali celo prepričanja v svoj prav v povezavi s teorijami zarote. Porast brezgotovinskega plačevanja je posledica priročnosti in udobnosti in ne globalne zarote za ukinitev gotovine.

Naslovna fotografija DepositPhotos.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Premik proti brezgotovinski družbi ima številne potencialne prednosti in izzive. Brezgotovinsko poslovanje vključuje uporabo elektronskih transakcij, digitalnih plačilnih metod in virtualnega denarja ter zmanjšuje odvisnost od fizičnega denarja.

    Nekaj prednosti brezgotovinske družbe vključuje:

    1. **Praktičnost in enostavnost:** Digitalna plačila omogočajo hitrejše in enostavnejše transakcije, kar olajša vsakodnevno poslovanje.

    2. **Sledljivost in preglednost:** Elektronske transakcije so sledljive, kar lahko pomaga pri preprečevanju goljufij in nezakonitih dejavnosti.

    3. **Manjši stroški za uporabnike in podjetja:** Brezgotovinska plačila lahko zmanjšajo stroške, povezane z izdelavo in distribucijo fizičnega denarja ter izgubo zaradi kraje ali poškodb denarja.

    4. **Sprejemanje globalnih plačil:** S digitalnimi plačilnimi metodami je lažje izvajati mednarodne transakcije.

    Vendar pa obstajajo tudi nekatere pomisleke in izzivi, povezani z brezgotovinsko družbo, kot so:

    1. **Varovanje podatkov in zasebnosti:** Elektronska plačila lahko pomenijo večjo izpostavljenost zlorabi podatkov in grožnje zasebnosti.

    2. **Digitalna vrzel:** Nekateri ljudje, zlasti starejši in tisti v manj razvitih območjih, morda nimajo dostopa do tehnologije, potrebne za izvajanje digitalnih transakcij.

    3. **Ranljivost in kibernetski napadi:** Digitalne transakcije so lahko tarča kibernetskih napadov, ki ogrožajo varnost financ in podatkov.

    4. **Možna izključenost:** Prehod v brezgotovinsko družbo lahko poveča izključenost tistih, ki nimajo dostopa do bančnih storitev ali digitalnih plačilnih metod.

    Čeprav je premik proti brezgotovinski družbi lahko koristen zaradi praktičnosti in učinkovitosti, je pomembno upoštevati tudi izzive in skrbno spremljati njihov vpliv na družbo ter izvajati politike, ki zagotavljajo varnost, enakost in dostopnost za vse prebivalce.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja