NEDELJSKI NASVET: Poraba ti pove (neprimerno) več od kapacitete baterije!

Pri nakupu klasičnega avtomobila se redko vprašaš o prostornini posode za gorivo. Zanima pa te poraba, kajti ta neposredno kaže na predviden strošek! Popolnoma enako je oziroma bi moralo biti, ko se odločaš za baterijsko gnani »voz«.

Poraba »goriva«, vseeno kakšnega, je odvisna od lastnosti, zato so razlike med vozili običajno velike. Ni odvisna le od načina vožnje ali kot smo včasih rekli, teže noge na stopalki za plin, temveč od aerodinamike, zasnove (limuzina ali športni križanec), pogona na dve ali štiri kolesa, moči motorja, mase, cestišča, pnevmatik in temperature. Zanimivo je, da so porabe različne celo med vozili istega izdelovalca s pogosto enakimi baterijami. Medtem ko nam je približno jasno, kakšna je »dobra« poraba dizelskih in bencinskih motorjev, pri električnih še vedno bolj kot ne tipamo v megli. Tako preko palca velja pravilo, da je poštena poraba nekje med 15 in 20 kilovatnimi urami na sto kilometrov. Vendar to ni pravilo in ne pozimi, ko so temperature blizu ledišča in so zlahka celo za tretjino višje.

Že razlika petih kilovatnih ur ni zanemarljiva, saj ni isto, ali vozilo s kapaciteto baterije 60 kilovatnih ur z enim polnjenjem prevozi 400 ali 300 kilometrov. Obenem to pomeni, da velikega dosega ni vedno mogoče doseči samo z velikimi baterijami. Težko in nadvse zmogljivo vozilo z gromozansko kapaciteto bo morda prevozilo celo manj, kot vozilo z varčnejšim pogonom, čeprav bo baterija občutno manjša. Volkswagen ID.Buzz s 77 kilovatnimi urami prevozi manj kot Tesla Model Y s približno 20 kilovatnimi urami manj v bateriji. Takšnih primerov bi zlahka našel še veliko.

Kot v primeru običajnih (ali celo bolj), so tudi pri električnih vozilih podatki izdelovalcev nedosegljivi. Zato je smiselno vozila primerjati v podobnih razmerah (temperatura in vreme) ter predvsem vedno na isti trasi. Z Matjažem sva oblikovala slabe sto kilometre dolg krog, ki se začne v Ljubljani, ter vodi preko Kureščka, Roba, Svetega Vida, Rakitne in Podpeči nazaj na izhodišče. Približno 15 kilometrov poti poteka po avtocesti, drugo so regionalne ceste in celo makadamske gozdne poti. Pot je obenem še zelo razgibana, kot se za slovenske razmere spodobi. Za enkrat imava zbranih še premalo podatkov, da bi lahko kar koli nedvoumnega ocenila, saj sva skozi ta krog zapeljala šele tri električne modele. Lahko pa povem, da se je do zdaj s 15,5 kilovatnimi urami na sto km kot najbolj varčno izkazala Tesla Model Y (osnovni model s pogonom na zadnji kolesi in manjšo baterijo) in za energijsko najbolj potratnega Volkswagen ID.4 GTX z 19,5 kilovatnimi urami. Nekje v sredini je pristal MG4 s 16,8 kWh na 100 km. Vsi do zdaj so bili toraj znotraj zgoraj omenjenega intervala primernih porab.

Neprimerno več podatkov o porabi električnih vozil so zbrali v nemškem avtomobilističnem klubu ADAC. Njihovi podatki med drugim kažejo, da je na njihovem krogu, ki nedvoumno vključuje več avtocest in višje hitrosti, najbolj varčen Hyundai Ioniq 6 (15,5 kWh) in najmanj Mercedes EQV 300 (30,9 kWh).

Naslovna fotografija DepositePhotos.