Na papirju priključni hibrid nudi najboljše iz obeh svetov, sveta električnega in sveta termičnega pogona, skoraj brez slabosti. Kot vedno je praksa drugačna, saj dostikrat pozabimo na podrobnosti. Vemo, kdo (ali kaj) se skriva tam!
Ne bom skrival, da sem tako tudi sam mislil. Vse dokler nisem prvič imel možnost priključni hibrid voziti dlje kot nekaj ur. Že res, da vse zapisano v uvodu do nekje drži, vendar zgolj pod pogojem, da pozabiš na dvoje. Na lenobo in denar. Na enkrat se navdušenje sramežljivo skrije pred skepso. Če ne verjameš, potem razmisli o teh petih razlogih.
Dvojna kompleksnost avtomobila (in s tem višja cena)
Kljub temu da sta električni in termični motor združena v pogonski enoti, gre še vedno za dvojni pogon. Motorja preprosto nista in ne moreta biti enaka, praktično se razlikujeta v vseh pomembnih lastnostih, zato je kompleksnost podvojena. Enkrat sem celo slišal, da pomeni priključni hibrid zlitje dveh avtomobilov v enega. To še ne pomeni podvojene cene, a ta je vseeno občutno višja in blizu cenam čistih električnih avtomobilov. Nič čudnega, da je med vsemi zasnovami pogona prodani najmanj ravno priključnih hibridov.
Zahtevnejše vzdrževanje (več možnosti, da gre kaj narobe)
Dva motorja (ali avtomobila) v enem. To ne more biti dobro. Možnost, da gre nekaj bolj ali manj narobe, skokovito naraste. Da o višjem strošku rednih servisov niti ne govorim. Poleg posegov, ki smo jih vajeni, menjavo tekočin, filtrov, pregleda mehanskih enot, je treba preveriti še delovanje baterij, elektromotorja in tako naprej. Težava priključnih hibridov ni zgolj ta, da so cenovno skoraj izenačeni z električnimi avtomobili, temveč tudi občutno dražje vzdrževanja in popravljanje okvar.
Premajhen doseg na električni pogon
Vsakič znova ista misel. Na delovne dni se bom po opravkih vozil na električni pogon, na dela proste dni pa me bo termični pogon odpeljal, kamorkoli bom želel. Izkaže se, da je to bolj kot ne pobožna želja. Večina priključnih hibridov oziroma vsaj večina teh, ki jih prodajajo pri nas, za kaj takšnega zagotavlja premalo električnih kilometrov. Nobeden ni zdržal do večera, čeprav sem prevozil manj kilometrov od slovenskega dnevnega povprečja dobrih štirideset kilometrov.
Počasno polnjenje (pozabljivci se vozijo na bencin)
Zaradi omejenega električnega dosega je toliko bolj nerazumljivo, da je večina avtomobilov opremljenih z enofaznim polnjenjem z izmeničnim tokom. Polnilne moči recimo med tremi in v redkih primerih do največ sedmih kilovatov zadoščajo za polnjenje baterije prek noči, a ne za polnjenje med krajšimi postanki. Narobe svet? Mar ni ravno v tem smisel? Da med nakupovanjem ali večernim druženjem natočiš dovolj »goriva« za naslednjih nekaj deset električnih kilometrov. Ravno tako ne bi bilo čisto nič narobe, da bi priključni hibridi imeli hitro polnjenje z enosmernim tokom (lahko z zgolj 30 kW), saj bi bili tako razred ali dva bolj uporabni.
Če pozabiš avtomobil priključiti na polnilnico, si potem obsojen na bencinski pogon oz. na klasično hibridno delovanje. Zdi se mi, da kar pogosto pozabljamo, zato ni presenečenje, da države za priključne hibride ne priznavajo subvencij. Zakaj bi jih, ko marsikdo, posebej to velja za službena vozila, ima baterijo bolj kot ne za okras.
Slabo samodejno razporejanje pogona (kdaj električni in kdaj termični motor)
Zadnji razlog mi je od vseh najmanj razumljiv, saj je preprosto rešljiv. Praktično še nisem videl pametnega sistema, ki bi mi razporejal ali vsaj predlagal uporabo »goriva« glede na trenutno ali načrtovano vožnjo. Najmanj neumno je, da ne uporabim druge besede, če avtomobil potem, ko se izvije iz mestne gneče, elektriko porablja med umirjeno vožnjo po avtocesti, ko je poraba tekočega goriva najbolj optimalna, čeprav ve, da bo nekaj zadnjih kilometrov načrtovane poti potekalo ponovno po mestnih ulicah. Rad bi, da bi to sistem počel samodejno, brez mojega brkljanja po voznih načinih. Nisem še sedel za volanom avtomobila, ki bi imel to vsaj zadovoljivo dobro rešeno oziroma sem vedno prišel na cilj s prazno baterijo.
Priključni hibridi imajo (zelo) omejen električni doseg. Skoraj nujno je, da ga pametno razporejajo, zagotovijo hitrejše polnjenje in obenem dovoljšne dosege za dnevne vožnje povprečnih voznikov. Ker tega ne nudijo, je tovrstni pogon v mojih očeh slepa veja razvoja. Ali pa sodi v kategorijo, »ne tič, ne miš«.
Bravo! Boljšega opisa današnjih priključnih hibridov si ne znam predstavljati.
Hehe, izpustili smo še šesti razlog – tuljenje brezstopenjskega menjalnika pri pospeševanju in zaviranju. In sedmega – manjši prtljažnik kot bi bil brez baterije.
Jaz vozim priključni hibrid dve leti in pol, naredil 60.000km in sem zelo zadovoljen. Če pa avto ne izpolnjuje tvojih pričakovanj, pa ne kriviti avta za to.
To je rahlo smešno, kaj pa naj krivim, če se mi druge vrste avtomobilov bolje obnesejo, mi bolj ustrezajo, se lepše peljejo, itd
Spet nekdo s svojim nrpotešenim egom, ki se čudi, da mu avto ne bere misli, kot doma mama, ki mu vsak dan kuha kosilo… 7 let vozim priključni hibrid in v mestu sploh več ne potrebujem fosilnega goriva, zunaj mesta pa z eno tipko reguliran optimalni izplen ter se vsakič veselim pogleda na inštrumente, ki kažejo nizko skupno porabo – kljub 300 KM in 600 nm navora. Tista o glasnem menjalniku je pa sploh bosa…
Hvala za prijaznost. In očitno imam ultra občutljiv sluh ter vsi moji sopotniki tudi.
Bravo! Res je… Vozim kugo PHEV in prav nic ne tuli. Ecbt deluje odlicno!
Pa tudi novejse generacije Phev ze podpirajo hitro DC polnjenje… spet neko novinarsko posplosevanje…
Da, obstajajo. Nekateri premijski modeli, a za zdaj so zgolj izjeme, ki potrjuejo pravilo, in tudi na testu še nismo imeli nobenega takega.
Vem, kaj sem slišal (ne zelo redko, ko sem ali pohodil ali spustil pedal za plin), in tudi moji sopotniki lahko to potrdijo. Pa ne samo pri tem modelu.
Majster 30kW polnjenje doma je tudi malo predrago. Pri glavnih varovalkah 3x20A je max tok cca 13.2kW do 14.8kW. Za 30kW odjem je pol cenej dizla natankat. Ni pa zeleno tako kot elektrifikacija ne. Investicije v el. avto, sončne celice, toplptne črpalke, izolacijo, prezračevanja, okna so tudi verjetno dosegljive vsakomor menda. Nekateri še dobre strehe nad glavo nimajo. Pravljice za elito in zanima me končni obračun po letih ko bo treba menjati avto, obnavljati drage investicije im vmesni stroški. Močno dvomim da bo za uporabnila kaj ugodno prej precej dražje. Kdor se je pred tridestimi leti vozil v službo več kot 30km je bilo že izredno, čudno in daleč. Zakaj se vozim v močno oddaljene službe pa je že drugo vprašanje.
8 razlog: s seboj voziš dodatno težo baterije in elektro motorjev, kar poslabša vozne lastnosti in zmanjša skupno nosilnost avtomobila.
Lp
Točno tako
Piše takšen, ki nima pojma…….
Potem pa še sprobajte Opel Ampero. Čeprav je letnik 2012 ima vse našteto rešeno drugače. Doseg na elektriko po 270 tisoč kilometrih pozimi z gretjem dobrih 40 ko so temperature višje pa tudi do 80 km. Enostavno menjava med bencinom in elektriko. Bencinski motor je zgolj kot generator, ko zmanjka goriva. Takrat deluje kot hibrid. Menjalnika ni, ker se vedno voziš z elektro motorjem…skratka avto je top…pa tudi vožnja je vrhunska…
Sem vozil to Ampero. To ni bil priključni hibrid, ampak v osnovi električni avto. Itak pa že dolgo ni več prodaji in na enakem konceptu niso naredili nobenega več, tako da je pretežno irelevantno.
Če se ne motim je Nissanov ePower isti koncept.
Kar se tiče uporabe motorja za proizvodnjo električne energije, je. Ampak Ampero se je tudi polnilo kot električne in priključne hibride, Qashqaija pa se.
Čez pet let bomo debelo gledali in preklinjali ekovegi zelene
Torej tudi ce je cena skiraj kot pri cistokrvnih elektricarjih je na koncu se vedno bistveno nizja. Premalo se uposteva da je zivljenska doba elektricnega avtomobila za vec kot polovico manjsa od termicnega. Razlog je pac baterija in po prevozenih 150 tisoc je nakup elektricarja ekonomski nesmisel. Na to se verjetno namerno ” pozabla” ob tem posiljevanju z elektricarji.
Iz vidika uporabnosti je vsekakor prikljucni hibrid boljsa varianta. Ne zivimo vsi v mestih kjer bi kot pravi avtor ob pijacki ga priklopili. Zadnja raziskava je pokazala , da se ogljicni otis prevesi v korist elektricnega avtomobila sele po 90.000km. Z tem da je v raziskavi navedeno , da niso upostevali zivljenske dobe baterije. Torej ce bi vzeli da naredijo avtomobili cca 300.000 km bi tudi iz vidika ekologije elektricarji popolnoma pogoreli. Sicer pa avtor ze veckrat pokazal svojo pristranskost v korist elektricnih avtomobilov.
Predlagam, da preveri Toyoto RAV4 plugin ali kaj pobobnega. Drži pa, da ob rednemu polnenju je opravičenost smiselna, res pa da zahteva disciplino polnenja. Sploh, če imaš sončno elektrarno kje je zagotovo višek energije in ga lahko ponucaš.
Avtor clanka si zelo ociyno ni vzel kaj dosti casa za testiranje ali pa ga je s svojimi predpostavkami ze zacel.
Ali pa je sam med ta lenimi katere omenja.
Phev-i gotovo niso za vsakogar. Dejansko ustrezajo le tem ki imajo lahko dostopno polnjenje – kot npr takoj pri parkiriscu ter jim na navaden dan doseg na el. vecinoma pokriva potrebe. Tretji pogoj je tudi da mora ta avto se vedno opravljati tudi daljse poti brez dolgih postankov.
Za te ki nimajo zgornjih potreb ter pogojev je nakup phev-ja naceloma nesmiseln oziroma je verjetno druga opcija boljsa.
Sicer pa:
Redno servisiranje prikljucnih hibridov stane naceloma enako kot servis navadnega hibrida. Priklopni se razlikuje le v velikosti baterije ter zunanjem polnjenju.
Premajhen doseg imajo efektivno danes se vsi elektricni avtomobili, phev-i efektivno obstajajo le iz tega razloga… Ce ne ustreza tvojim potrebam ga ne kupi!
Ceprav ga sam imam sem ga ocetu, ki zivi 5km stran odsvetoval.
Domet mojega je od 35 do 75km, popolnoma odvisno od tipa voznje.
Načeloma nerad odgovorama na namigovanja. Vozil sam verjetno več priključnih hibridov, kot ste jih vi, zato ne bi o nevednosti ali lenobi. lp Marjan
Marjan, nikoli niti ne navedete katere priklopne hibride ste vozili oziroma nobene navedbe ne podprete z nobenimi dejanskimi stevilkami.
Vas odgovor “verjetno sem vozil vec hibridov kot vi” je enako amaterski.
Ce zelite da vas clanek vzamemo resno morate ugotovitve podpreti.
Npr primerjavo stroska rednega servisa med priklopnim in navadnim hibridom, dizlom, bencinom in elektriko glede na to da je to ena od tock.
Moje navedbe so podkrepljene s testi priključnih hibridov, ki so bili objavljeni na tej strani. Naj zdaj pri vsakem članku naštevam, kaj vse sem testiral. Sicer pa sem podal svoja opažanja na to tematiko, vi pa verjamite ali pač ne.
Ja, v kolikor za ugotovitvami so clanki/testi ipd. se jih v resnem clanku navede ali danes ponavadi polinka.
Brez tega clanek izgleda kot tako kot izgleda in se o tem pogovarjamo.
Ali je v redu, ko pri zagonu motorja pri priključnem hibridu ta neogret naenkrat prične delovati med 3.000 in 4.000 rpm?
Najbrž ne, težko pa vemo, s koliko plina vozite, in tudi drugih okoliščin ne poznamo. Karkoli bi rekli, bi bilo na pamet.
Ni ga čez dizel. Z enim polnjenjem do 1.100 prevoženih km, poleti še več. Pet minut na črpalki in gremo dalje proti novim 1.100 km.
Kar precej trditev v tem članku ne drži. Nobenega občutno dražjega vzdrževanja ni, o zanesljivosti, ki ni vprašljiva, se avtor očitno ni prepričal. Cene pa trenutno žal so, kakršne so.
Polniti ga je treba, zato pa je priključni hibrid. Kdor tega ne zmore, naj kupi navadnega. Vsak pač izbere, kar mu najbolj odgovarja. Doseg je v večini pri novejših modelih za dnevne vožnje v službo zadosten.
Obstaja tudi načrtovanje poti, seveda obstaja. Recimo pri novem priusu ali CHR.
Malo bo treba bolj detaljno preštudirat materijo za resen članek… Precej na pamet napisano.
PHEV je po moje precej dobra rešitev za tiste, ki večino dneva vozimo po mestu (cca 40km) in se ne želimo ukvarjati z baterijami, ko ga zapustimo. In ko ga zapustimo, radi pritiskamo na desni pedal. Ne samo 100 m, raje 100 in več km in si ne predstavljamo, da bi vozili na.dolge ture za tovornjaki kot naši električni kolegi.
Cena novega avta je res višja kot čisto bencinskega a če ti ego pusti, kupiti 2 leti starega. Razlika v ceni izgine in voziš s precej dobro porabo za bencinarja. Za tiste, ki vozite samo na dolge proge je dizel še vedno kralj.
Splošne ocene vozil so nesmiselne in neizogibno subjektivne.
Slovenija nima pravih mest za “mestne avtomobile” (vsa so občutno premajhna, po par km je človek že zunaj mesta) in predvsem bi se bilo treba tam premikati drugače, ali s kolesom, kakšno drugo mikromobilnostjo, javnim prevozom ali car sharingom.
Vozim Ford kugo priključni hibrid, v treh letih opravil cca 60000 km, povprečna poraba, 3, 2 lit , strošek letnega servisa 150 euro, poleti na elektriko do 60 km , pozimi z vključenim gretjem 45 km, vaš opis v večini NE drzi
Lep pozdrav. Ravno tega smo zdaj imeli že drugič na testu, in smo znova ugotavljali, da nam njegovih 30 do 40 km pozimi me zadostuje, da se polni prepočasi (3,6 kW oz. štiri ure, ko je prazen, kar je preveč v mnogih scenarijih) in da je težko pametno razporejati elektriko in bencin, še posebej, ker se pogosto samovopjno odloči, da bo kljub drugačni želji voznika zagnal motor in ne bo dopustil vožnje na elektriko. Preostali dve točki sta potem še dvojna kompleksnost avtomobila (in s tem višja cena) ter več možnosti, da gre kaj narobe, ki tudi precej neizpodbitno držita. Zato nas zelo zanima, kaj od naših ugotovitev dejansko ne drži.
Bedarija…če nekomu nekaj ne ustreza še ne pomeni da je tehnologija slaba…
Možnost da gre nekaj narobe, ni še nujno nekaj narobe…
Bejž nazaj po katrco al pa stoenko pa furaj brez kompleksnosti…
O tehnologiji sploh ni bilo govora in ta sama po sebi ni problem (razen pač v tem vidiku, da je vgrajena dvojna in da to povečuje možnost okvar), temveč je problem implementacija tehnologije – prepočasno polnjenje in običajno omejeno na izmenični tok, premajhna baterija, premalo “pametne” logike razporejanja energije, itd
Trditve v članku držijo, v mnogih komentarjih pa ne. Štejejo edino dejstva, ne pa namigovanja o potencialnih pristranskosti.
Vsakemu poznavalcu je jasno, da podvajanje pogonov poveča vzdrževanje in možnost okvar. To potrjuje praksa – oglejte si stran evclinic.eu, kjer zagrebška avtomobilska delavnica razkrinkava slabosti raznih pogonov; hibridi so ocenjeni najslabše, ker so popravila najbolj zapletena in najdražja. Seveda lastniki hibridov govorijo, da vzdrževanje ni dražje in ni več okvar, vendar to ne gre trditi na podlagi enega oziroma lastnega, ob tem pa še novega, avtomobila.
Baterije popolnoma električnih vozil imajo zelo dobro temperaturno in tokovno upravljanje ter zdržijo v povprečju več kilometrov kot klasični motorji, razen Nissan leafa, ki nima aktivnega hlajenja baterije. In to ob odsotnosti kakršnegakoli vzdrževanja tako baterije kot elektromotorja. Majhne baterije v hibridih nimajo tako dobrega upravljanja in ne bodo toliko zdržale, njihova cena pa je astronomska; nenazadnje gre za majhne serije.
Po kakšnih 20-tih letih bodo šle baterije baterijskih vozil v sekundarno rabo za kompenzacijo omrežja. Nekateri govorijo celo stoletni uporabi baterije. V naši državi avtomobil povprečno prevozi 15.000 km, kar pomeni, da v dvajsetih letih prevozi 300 tisoč kilometrov. Za to razdaljo potrebuje električar okrog 60.000 kWh, fosilec pa okrog 20.000 litrov goriva, hibrid pa 10 do 15.000 litrov goriva,odvisno koliko se ga polni z elektriko. Zraven pa še najmanj 50 litrov olja, pa filtri, jermeni… Zato je jasno, kateri avtomobil ima manjši ogljični odtis. Študije večinoma zavajajo, saj predvidevajo, da gre avtomobil po 200 tisoč kilometrih na odpad. Poleg taga ne upoštevajo sekundarne rabe baterije, ki priklopljena na omrežje, zmanjšuje ogljični odtis. Ali je nafto oziroma bencin smiselno nepovratno uničiti, torej zažgati ob velikem smradu in hrupu, da bi se premikali, je res vprašljivo. Ob tem, da današnja tehnologija omogoča, da se lahko premikamo s pomočjo sonca, vetra in rek.
Te študije pa seveda ne omenjajo glavnega problema klasičnega in hibridnega pogona – to so izpusti, ki povzročajo vse civilizacijske bolezni in v naši državi predčasno zaradi njih umre več kot 1000 (1000 do 1500) ljudi, gospodarska škoda pa je ocenjena na več kot milijardo. V Evropi pa so te številke okrog 400.000 ljudi in 500 milijonov evrov
Samo nevedneži in ignoranti prisegajo na dizel in bencin. Zato je prav, da je evropski parlament dal leto 2035 za zadnje leto, ko se ta škodljiva tehnologija ne bo več smela prodajati. S tem Evropa ščiti vse državljane, tudi nevedneže in ignorante, ki se pritožujejo nad tem. Pa ja menda ne mislijo, da so imuni na izpušne pline?
No, že pred letom 2035 nobeden ne bo več hotel kupovati klasičnih in hibridnih pogonov, saj so že sedaj dražji, tehnologija električarjev pa bo še napredovala. Vsakdo, ki lahko polni avtomobil na domači vtičnici, v Sloveniji je to 80 odstotkov ljudi, ga bo električno vozilo v času lastništva (vsi stroški lastništva) stalo manj, kot primerljivo vozilo na klasični ali hibridni pogon. Poleg taga bo tudi manj izpostavljen kancerogenim izpušnim plinom.
Kar se pa tiče pedala za plin, oziroma desnega pedala, je ta neprimerljivo bolj odziven pri električnih vozilih, kot pa pri ostalih klasičnih vozilih in hibridnih, tako da tisti, ki radi pritiskate na desni pedal, bi morali presedlati med prvimi…
In čimprej naj že povsod podražijo vsa fosilna goriva (bencin + nafto) na 100€ za/na liter pa bodo videli nejeverni nevedneži a’ne koko je to škodljivo.
1x bo sigurno tako postalo, potem pa v jok, pa na drevo & ne dol.
kakšen komentar, za zjokat.
-trenutni delež OVE je pod 30% (če veternice to sploh so). tako da smo še daleč od tvojih iluzij.
https://www.statista.com/statistics/269811/world-electricity-production-by-energy-source/
– “Vsakdo, ki lahko polni avtomobil na domači vtičnici, v Sloveniji je to 80 odstotkov ljudi”
Wtf, 50% ljudi v sloveniji živi v mestih. kako bodo polnili el. avte.
polnjenje na domači vtičnici. kako boš na eno fazo ( 4,4 kw) nafilal 60kwh baterijo? dej vsaj mal poračunaj če znaš, ker pišeš nebuloze.
“Po 20-ih letih baterije v sekundarno rabo” mogoče nekatere, trenutno imam na dvorišču dva BMW i3, baterija fuč, izven garancije, nova 24.400 evrov.
– poleg tega noben noče kupovati rabljeni. el vozil.
https://fortune.com/2023/12/22/no-one-wants-to-buy-used-ev-piling-weed-infested-graveyards-tesla-bmw-vw/
ne bo šlo tako lahko.
V Sloveniji po uradnih podatkih Statističnega urada dve tretjini prebivalcev živi v eno- ali dvostanovanjskih stavbah. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8160 V večstanovanjskih (torej blokih) jih živi slaba tretjina.
Dejstvo je da v Sloveniji električno omrežje z vsemi elektrarnami, ki jih imamo počepne že pri 50% lastništev električnih avtomobilov v Slo. Dejstvo je tudi, da v primeru 100% elektrifikacije vozil že sama pridelava električne energije še zdaleč ne bo čista. In še bi lahko našteval. Potrebno je analizirati celotno situacijo ne samo nekaj na pol.
Stroka pravi, da do pol milijona vozil (trenutno pa jih je mogoče en odstotek voznega parka, torej 13 tisoč, in proda se jih nekaj tisoč na leto) ne bo nikakršnih pretresov. https://siol.net/avtomoto/zgodbe/bo-omrezje-zdrzalo-strokovnjak-odgovoril-na-tezka-vprasanja-601290 Ko bo toliko električnih avtomobilov na cestah, bo verjetno nameščenih že tudi toliko sončnih elektrarn, da se bodo lahko pretežno polnili izključno iz tega vira.
In Evropa bo rešila svet smradu avtomobilov z notranjim izgorevanjem.
Ne vem,kdo si zatiska oči.
Kot večina “strokovnih” člankov v Slo – splošno, brez števil oz primerjav, ki bi pojasnile zadeve, nekakšne pavšalne ocene in osebna stališċa, ki ne povejo oz dokażejo nič….razen honorarja piscu.
V Slo smo vsi strokovnjaki za avte, nogomet, košarko….pa še kaj.
Je pa lepo , da si lahko vsak kupi avto po żelji – dizel, MHEV, bencin, FHEV, EV,plin, PHEV, pa kmalu celice…. Izbereš, plačaš, odpelješ – nobenega krega….
Lep pozdrav. Doslej smo testirali ali na predstavitvah vozili lepo število priključnih hibridov. Uporabljali smo jij v vsakdanjem življenju, hodili na izlete, bili z njimi na daljših poteh v tujini (večkrat), preizkušali smo različne scenarije, jih polnili doma (na polnilnici in mlna “šuku”) in na javnih polnilnicah, primerjali izkušnjo s tisto pri električnih in “klasiki”, ime smo jih v različnih temperatirah, … Članek povzema naše ugotovitve, ki so podobne ali enake, kot jih ima še marsikdo po toliko preizkušenih. Seveda se lahko komu priključni hibrid dobro obnese, ker so njegove specifične okoliščine ravno prave. Namen članka pa ni bil dajati kakšne “primerjave in številke,” niti ne vem, kaj bi to v konkretnem primeru sploh bilo. Morda lahko poveste bolj konkretno, pri kateri točki za boljšo utemeljitev manjkajo “številke”. Sicer pa je povsem jasno, da lahko vsak kupi, kar mu je všeč, kar mu odgovarja, ustreza, kar si lahko privošči. Naše mnenje je sicer jasno, a nikokar ne zavezuje ali ovira pri čemer koli. Povemo ga, ker imamo nekaj več vpogleda in ker to še koga zanima. Lahko zgolj v razmislek, lahko pa morda še za kaj več.
Najlažje je podajati delne informacije potem pa druge pozivati k demantiranju. Opravite delo nepristransko. Članek opisuje en vidik, ne pa celovit pogled.
Z vsem spoštovanjem, vendar precej populističen in plitev članek. PHEV je specifika, ki ne ustreza vsem, me pa čudi, da avtor nikoli ne podvomi o svojih pričakovanjih, kot da so le-ta referenca. Niso. Meni PHEV ustreza, da bolj ne more. Moji ženi ne, ker nima kje polnit. Hčeri bi elektrika sedla kot ulita. Mojemu očetu bencinar, ker dela samo dolge ture. mojemu sodelavcu spet elektrika, ker je organiziran in lahko polni na šihtu. Glede hrupa vprašam lastnico RAV4 hibrida, oh, to je najtišji avto, kar smo jih kadarkoli imeli. Če vprašaš mene, ja, eCVT spusti mašinco v konstantne obrate, zvočna izolacija pa ni na višku. Mene moti, nje ne. Skratka, ne moremo posploševati. Lahko pa, kot pisec resnih člankov, znižamo populizem in povečamo strokovnost. Vem, v današnjih časih je to težko, ampak ravno zato toliko več vredno.