NEDELJSKI NASVET: Ne verjemite Applu, niti komur koli drugemu!

Predstavitve večine novih izdelkov postajajo podobno branju pravljic pred spanjem. Polno je olepševalnic, čarobnih lastnosti, čudovitih oblik, nadnaravnih sposobnosti in obveznega ihtenja po srečnem koncu. »In potem so srečno živeli do konca svojih dni!«

Po Applovi predstavitvi, drugi niso dosti boljši, se vse bolj nagibam k odločitvi, da takšnih »jajc« ne mislim več gledati. Ničesar ne izvem. Ne novega ne starega in še manj pomembnega. Včasih so morali podkrepiti z argumenti vsako izrečeno dejstvo, še toliko bolj, če se je obregnilo ob konkurenco, danes govorijo tja v tri dni. Naj mi nekdo za vraga obrazloži, kako so prišli do podatka, da je njihov »keramični oklep«, kar koli naj bi že bil, dvakrat trdnejši od česarkoli, s čimer so zaščiteni drugi telefoni. Ali pa. Naši telefoni snemajo najboljše fotografije na trgu. Kdo je prišel do takšnega zaključka, na podlagi kakšne metodologije in zakaj nekateri testi tega ne dokazujejo? Bodo »djali«, da so podkupljeni. Morda. A enako zlahka rečem za teste, ki dokazujejo njim prijaznejše rezultate. Nikdar ne bomo temu prišli do dna, če ne bodo nehali žaliti inteligence kupcev. Kot da ne znamo presoditi, kaj je res dobro in kaj je metanje peska v oči. Ali pač, Apple bolj kot drugi meni, da smo ovce, godne za striženje, ki nas ne moti, da nas vsako leto žejne peljejo preko vode. Dokaz je spodnja slika (veliko podatkov in nič informacij, predvsem pa nič novega)!

Večina Iphone kupuje zato, ker je Applu nekatere uspelo prepričati, da brez njega ne morejo. Drugo je vse »šrot«, le njihovo je odlično, četudi ni vredno »piškavega groša« oziroma glavne lastnosti stopicajo na mestu. Razumem to. A nekaj osnovnih podatkov o novi napravi bi vseeno rad imel. Morda ne hitrost procesorja. Zdaj že vsi podajajo bedasto trditev, da je za nekaj deset odstotkov hitrejši od lanskega modela oziroma od procesorja nasprotnega tabora, čeprav so dejanske izboljšave manjše. Me pa zanima, koliko pik ima tipalo in kakšna je zaslonka objektiva. To zanima vsakega, ki se vsaj na osnovni ravni zanima za fotografijo. Ne zanimajo me floskule v obliki »fusion«, »cinematic« ali »ultra lighting« kamere, karkoli naj bi že to bilo. Iz prakse vem, da se tozadevne zadeve lepo slišijo, a so obenem največkrat brez praktične vrednosti.

Apple imam tokrat v zobeh, ker je začetnik in obenem vrh ledene gore takšnega početja. Žal drugi niso daleč stran. Vse več je spletnih ali dogodkov v živo, kjer na dolgo in široko govorijo, a ko preveriš, kaj so pametnega povedali, ugotoviš, da nič, ali v najboljšem primeru bore malo. Če gledamo tako, potem je zadeva jasna. Včeraj sem poslušal, da ima najboljše telefone Samsung, danes naj bi bila boljša Apple in Honor ter jutri Xiaomi in Huawei. Ne maram kitajskega darvinističnega kapitalizma in načrtov za dominacijo sveta, ampak ti se vsaj skušajo truditi, da bi pokazali nekaj novega. Naj bo to izskočni objektiv glavne kamere, dvakrat prepogljiv zaslon, enopalčno tipalo, portretni način z opazno drugačnimi rezultati ali kaj tretjega. Zakaj ne? Temu se reče trud ali korak naprej. Ne rahlo boljši procesor in kozmetične izboljšave brez prave uporabne vrednosti. Sprejmem, da to ni več mogoče, kajti razvoj se je upočasnil. A potem je verjetno čas, da nove telefone namesto vsako leto, prestavijo vsaki dve ali celo na tri leta. Za okolje in za potrošnike bi bilo to veliko bolje.

Zadnje ob kar se bom obregnil, so geografsko omejene storitve. Ne zanima me, zakaj nekatere zame niso dostopne, ker to ni moja težava, temveč težava proizvajalca. A če jih na dolgo in široko omenja in na njih gradi globalno promocijo, potem naj spusti ceno napravam v državah, kjer niso na voljo. Ne pa da so pri nas te celo dražje.

Moral sem izliti nekaj žolča in upam, da še kdo razmišlja na tak način. Ne bi bilo slabo. Proizvajalci se odzovejo samo takrat, ko jim občutno pade prodaja ali so prisiljeni. Potem pa je vse čudežno mogoče. Celo prevod sistema v slovenščino, za kar je Apple potreboval sedemnajst let!

Naslovna fotografije Depositphots