NEDELJSKI NASVET: Nasveti za manjšo porabo, ki bi jih moral upoštevati vsak!
Marjan Kodelja 5. junija 2022 ob 06:14

Visoke cene energentov imajo samo eno dobro lastnost. Silijo nas v varčevanje. Obenem upam, da ne bodo potrebni administrativni ukrepi, kot so bili na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja boni in vožnja po načelu par-nepar!

Zadnje zahteva obujanje zgodovinskega spomina in kot opozorilo, kako se verjetno ne rešuje težav. Spomin me menda ni izdal, najprej par in nepar ter kasneje boni so dokazali samo eno. Da smo ljudje pregovorno iznajdljivi, ko se je treba izogibati birokratskim zapovedim. Tista leta so se v nekoč skupni državi namreč že začele pojavljati gospodarske težave. Pomanjkanje pogonskih goriv je bilo med bolj perečimi, čeprav še zdaleč takrat ni imela vsaka družina avtomobila. Nato se je nekemu birokratu utrnila silno pametna ideja. Ob določenih dneh so lahko vozili le osebni avtomobili s parno in ob drugih z neparno številko na koncu registrske tablice. Ker sistem ni prinesel pričakovanih rezultatov, pomanjkanje pa se je le še stopnjevalo, so nekaj let kasneje uvedli bone za gorivo. Lastnik avtomobila jih je dobil, če se prav spomnim, za 40 litrov mesečno. Če ti jih je zmanjkalo, si obstal. Toda nekateri so bili silno varčni. Po opravkih so hodili peš ali z javnim prevozom, ki je bil takrat kar se linij tiče enak, a občutno cenejši in presežne bone prodajali tistim, ki se udobju vožnje niso hoteli odpovedi. »Znajdi se« ekonomija je delovala, dokler niso konec leta ’84 boni odšli v zgodovino.

Težave imamo, ker trošimo preveč

Glede na trenutno dogajanje lahko pričakujemo samo eno. Goriva se bodo dražila. Zamrznjene cene niso rešitev, saj le na videz zakrijemo težavo. Namesto da plačujemo neposredno iz svojega žepa, plačujemo posredno iz proračuna. Vsi. Tudi tisti, ki bodisi varčujejo ali nimajo vozila. Regulacija bi imela smisel samo v primeru, da bi bila globalna. Kar bi hkrati pomenilo, da bi se morali za določen čas odpovedati sladkim kapitalističnim zakonitostim – prostemu trgu, tekmovanju med ponudniki, načelu ponudbe in povpraševanja, špekulativnim cenam, …. Razpravljati o tem nima smisla. Upam, da se motim, toda ne bi me presenetilo, če bomo za liter goriva plačevali še letos tam okoli 3 evre. To pa hkrati pomeni, da bo treba varčevati in se znebiti sebičnosti, ki žal ni neobičajna v sodobni družbi.

En avtomobil za celo družino

Lastnikom električnih avtomobilov in priključnim hibridom se sladko smeji, kajti njih visoke cene (še) ne prizadenejo. Tistim s hibridom bodo morda le morali omejiti dnevne vožnje na razdaljo, ki jo lahko prevozijo izključno na elektriko. Ostalim pa predlagam, da začnemo razmišljati. Je res nujno, da je v družini več avtomobilov in da se peljemo čisto povsod in še sami za volanom? Težav z gnečami na avtocestah in v mestih ne bomo rešili s širjenjem obstoječih in gradnjo novih, temveč s pametnejšim obnašanjem. Znebiti bi se morali odvečnih avtomobilov, peljati hkrati več potnikov, uporabljati javna prevozna sredstva, kolesa ali celo hoditi peš. Gneče na avtocestah in na tratah pred spalnimi naselji bi bile neprimerno manjše. Morda bi celo izginile. Pri tem bi morala glavno besedo imeti država in varčno življenje spodbujati. Z nagrajevanjem družin, ki imajo samo en avtomobil! Če lahko velike, naj še varčne. Možnosti je neskončno. Zamenjava obstoječih avtomobilov z električnimi kratkoročno nima večjega smisla. Brezbrižnost do porabe energije je prisotna tudi pri njih. Trdim, da so bolj požrešni, kot bi lahko ali celo morali biti!

Kako varčevati s pogonskimi gorivi lahko preberete v članku na portalu »Vse bo v redu« zavarovalnice Triglav!

Varčuješ lahko tudi tako

Poraba vozila je odvisna od različnih dejavnikov. Na veliko nimamo nikakršnega vpliva, toda so tudi takšni, na katere imamo. Upoštevajte, da če boste na polno posodo za gorivo privarčevali liter ali dva, se bo to na letni ravni še kako poznalo.

Vozimo mirno, brez hitrega pospeševanja in zavijanja. Z agresivno vožnjo med semaforji in zgostitvami na cestah ne boste dosti prej prišli na cilj. Samo več goriva boste potrošili. Z umirjeno vožnjo še manj trpijo gume, zavore in drugi deli avtomobila, kar se bo poznalo v nižjem strošku vzdrževanja.
Poleti je hlajenje eden največjih porabnikov. Ko ni prevroče, je smiselno klimatsko napravo izklopiti oziroma jo nastaviti za kakšno stopinjo višje. Nobene potrebe ni, da je v avtomobilu hladno kot v hladilniku ali da motor in klimatska naprava delujeta med čakanjem na parkirišču.
Redno preverjajte pritisk v pnevmatikah. Naj bo takšen, kot je predpisan, saj je tako obraba gum najmanjša in poraba goriva optimalna. Premajhen pritisk poveča trenje in s tem porabo goriva.
Težji je avtomobil, več porabi. Naj bo teža vedno optimalna, zato ne imejte v prtljažnem prostoru ničesar, česar ne potrebujete. Na primer vreče cementa. Plastični deli so na karoseriji ravno zato, da je teža nižja.
Izogibajte se gneč in zastojem na cestah. Pri tem kakopak pomagajo navigacijske storitve. Še posebej Googlovi zemljevidi s podatki o prometu v realnem času, ki jih zagotavljajo telefoni v vozilih. Pogosto speljevanje in zaviranje namreč drastično poveča porabo.
Motor je najbolj »žejen« (največ goriva troši), ko je hladen. Pametno je torej načrtovati vožnje in se namesto večkrat po kratkih, peljati enkrat po daljši poti in takrat opravit vse, kar ste tisti dan načrtovali.
Iz podobnega razloga je smiselno med vožnjo izven mest uporabljati ohranjevalnik hitrosti, saj preprečuje prehitra pospeševanja. Hitrost seveda nastavite čim nižje. Mi je popolnoma vseeno, kaj si mislijo vozniki za mano, ko umirjeno z recimo 100 kilometri na uro vozim po voznem pasu avtoceste. Ker je Slovenija majhna, bom na cilj v najslabšem primeru prišel nekaj deset minut kasneje, medtem ko bo poraba občutno nižja.

Zanima me, ali se bomo tokrat spremenili. Varčevanje z gorivi in nasploh z energijo, bo spodbudilo, da se bomo umirili. Nič več nepotrebnega skakanja sem ter tja in stalnih skrbi. Kakovost življenja se namreč ne meri v število avtomobilov in količini »goriva«, ki ga mesečno pokurimo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja