Ob napredku, neodvisno od področja, je smiselno zadržati stare načine, saj bodo vedno posamezniki, ki novosti ne bodo hoteli ali ne bodo mogli sprejeti.
Najbolj sovražim skakanje iz ene skrajnosti v drugo. Ko so pred letom ljubljanski zdravstveni domovi ukinili komunikacijo z zdravnikom preko elektronske pošte, nisem imel težav s tem. Bom pač uporabljal aplikacijo. Ni mi težko. Pozabil pa sem na starejše. Kaj jim je ostalo? Spletna aplikacija, pri čemer pozabljamo, da nekateri sploh nimajo računalnikov, ali klic na telefonske številke, na katere se bolj poredko javljajo. Načelom pravičnosti in enakih možnosti je zadoščeno. Kdor noče sodobne poti, ima na voljo staro, čeprav je ta zatrpana s premnogimi ovirami.
Družba postaja kontradiktorna. Na eni strani imamo pobudo o vpisu gotovine v ustavo in na drugi večino, ki preprosto odvrne »flikni mi«, ko jim rečeš, da bi jim rad vrnil posojen denar. Nič ne bom fliknil, ker se mi ne ljubi. Dejstvo je, tega ni mogoče spregledati, da so prej spletne in zdaj mobilne bančne storitve spremenile načine, kako večina posluje z bankami. Kdaj ste zadnjič stopili skozi vrata poslovalnice? Jaz sem to storil pred kratkim. A zgolj zato, ker sem bil prisiljen odpreti račun na novi in zapreti obstoječega na stari banki. Obenem sem izkoristil svetovalca na drugi strani mize, da sem del težko prisluženega denarja naložil v vzajemne sklade, čeprav bi to zlahka storil v aplikaciji. Nič čudnega, da je poslovalnic vse manj in so odprte ob vse bolj nemogočih časih.
O naložbenih aplikacijah več preberite na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.
Nedvoumno je »fajn«, da imaš možnost finančne zadeve urejati na telefonu, začelo me bo motiti le v primeru, da bo to postalo praktično edina uporabna in preprosto dostopna storitev. Kaj bomo storili, če telefon odpove, je na popravilu, saj bančnih aplikacij ni tako preprosto aktivirati na drugem kot večino drugih aplikacij. Težav starejše populacije sploh še nisem načel. Meni je jasno, da večina babic ne bo urejalo financ na zaslonu telefonov. Raje bodo obiskale bančno ali poštno poslovalnico, zato se mi zdi skakanje iz ene skrajnosti v drugo popolnoma neprimerno. A če prelagamo vse upe na aplikacije, potem jim vsaj začnimo vmesnik oziroma okolje prilagajati čim širši populaciji. Puščice samo delno usmerjam na bančne, še bolj pa na večino ostalih, kjer razvijalci še niso dojeli, zakaj je pomembno, da okolje oblikuje strokovnjak zanj in ne programer. Ciljam seveda na aplikacije javnih storitev, zdravstvenih ustanov, okolje kartomatov slovenskih železnic oziroma na vse tiste aplikacije, pri katerih se praskamo po glavi in razmišljamo, kaj nam je storiti, saj koraki za želeno dejanje niso razumljivi na prvo žogo. Tako sem na primer neki dan porabil pol ure za ugotavljanje, kako v aplikaciji ene od slovenskih bank preklicati že oddano plačilo z odloženim datumom. Vodilo zasnove aplikacije bi moralo biti, da je ta uporabna, ne da bi pred tem prebrali poglobljena navodila za uporabo. Čarobna beseda je intuitivnost.
Nedvomno so mobilne aplikacije nadvse uporabne, toda kot posamezniki in kot družba si ne smemo dovoliti, da bi postali odvisni, kot smo na primer odvisno od satelitske navigacije. Vojna v Ukrajini je pokazala, da je satelite zlahka motiti. Zmrazi me, ko pomislim, kaj bi se zgodilo, ako bi odpovedali. Bi sploh še znali priti do cilja. Podobno je z bančnimi, finančnimi in še celo vrsto drugih aplikacij, ki krojijo naša življenja. Niso neuničljive, zato morajo stare poti in stare veščine obstati!
Naslovna fotografija DepositPhotos






Bravo. Tu pa so še zakonski okviri, ki se bodo zaostrili 28.06.2025, ko se bo začel uporabljati zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide. Ta zakon zadeva tako prevoznike, kot banke, zavarovalnice, telekomunikacijska podjetja, spletne trgovine (vse ponudnike spletnih trgovin s prihodki nad določeno vsoto) itd., zavezanci po zakonu o javnem naročanju morajo pa že danes imeti dostopne aplikacije po zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.