Google nas je pošteno »navlekel« na svoje storitve. Odvisni smo najmanj od Gmaila, samo pomislite, kolikšne težave boste imeli in do česa vsega ne boste mogli priti, če nenadoma izgine, zato je logično, da želi našo odvisnost unovčiti. Tako ali drugače!
Že dolgo nam daje 15 gigabajtov brezplačno, čeprav so danes priponke poštnih sporočil večje, kot so bile nekoč. Ker jih polega tega porabljamo za skladiščenje fotografij in datotek je jasno, da je prostor hitro poln. Še toliko bolj pri Applu, ki v shrambi iCloud »podari« zgolj tretjino Googlovega prostora. Rešitev je nadgradnja, ki vsaj na pogled ni pretirano draga. Za Google One 20 evrov letno za 100 gigabajtov, 30 evrov za 200 gigabajtov in 100 evrov za 2 terabajta. Za iCloud pa evro na mesec za 50 GB, tri evre za 200 GB in 10 evrov za 2 TB. Strinjali se boste, da ni ravno znesek, ki si ga večina ne bi mogla privoščiti, a se zato odvisnost le še poglobi. Plačevanje postane nuja, drugače pridobljeni prostor preko noči izgine.
Še huje je. Nihče oziroma nič ne preprečuje Googlu (ali Applu ali Microsoftu), da bi dodatni prostor podražil, kolikor bi želel. Prisiljeni bi bili plačati ali začeti prenašati podatke in jih skladiščiti nekje drugje. Kje? Kolikor toliko normalne oblačne storitve so plačljive, saj je Google s svojo velikodušno ponudbo in našim nekritičnim sprejetjem le te, uničil (skoraj) vso alternativo. Najbolje je torej, koliko je le mogoče dolgo vztrajati pri brezplačni storitvi in se za plačljivo odločite šele, ko ni nobene druge možnosti. Kako? Z rednim brisanjem poštnih sporočil, sploh tistih, ki jih ne potrebujete in po nepotrebnem zasedajo prostor.
Ker je poštni naslov postal ena od poverilnic za vstop v spletne storitve, bi morale države zahtevati prenosljivost, kot pri telefonskih številkah. Da bi naslov bil vedno enak, ne glede na ponudnika, ki bi prevzel skrb za delovanje storitve.
Zapovedano redno brisanje
Sporočila, ki jih ne potrebujete, izbrišite takoj, tiste pomembne pa prenesite v mape, ki ste jih oblikovali pod krovno mapo »Personal. Tako bodo v poštnem predali le nova sporočila in ne cel kup, po možnosti celo takšnih, ki jih ne potrebujete. Z urejanjem v mape dosežemo več ciljev. Pomembna sporočila hitreje najdete, če niso več potrebna, se jih preprosteje znebite in tako naprej. Edina težava pri tej metodi je redoljubnost. Nekaj mesecev pozabimo na brisanje in poštni predal spet začne pokati po šivih. Kaj storiti takrat?
Ugotovite, iz katerega naslova prihajajo pomembna sporočila in iz katerega manj, na primer reklamna sporočila, razvrstite jih po pošiljatelju ter označite in izbrišite. Še nekaj lahko naredite. Sporočila razvrstite po velikosti pripetih datotek, na primer tako, da v iskalno polje vpišete na primer »larger:10mb«, ter jih pred izbrisom preglejte, če niste stoodstotno prepričani, da med njimi ni ničesar pomembnega. Tako boste še najbolj učinkovito sprostili prostor v oblaku.
Ko ste sporočila izbrisali, se jih še vedno niste v resnici znebili. Prenesena so bila v mapo »Tresh«, kjer bodo samodejno izbrisana po 30 dneh. Šele takrat se bo izbris poznal na razrezu prostora, ki je na voljo v oblačni shrambi. Nočete čakati? Potem jih izbrišite ročno, z izborom možnosti »Empty Trash now«.
Še vedno prostora ni dovolj?
Gmail ni edina storitev, ki s svojimi podatki zaseda prostor v oblaku. Najhuje, kar lahko storite, in marsikdo to dejansko stori, je, dovoljenje telefonu s sistemom Android, da vse podatke, predvsem fotografije in video posnetke, redno prenaša v oblak. V takšnem primeru ni samo 15 giga premalo, prej ali slej bo premalo tudi 100 giga. Jasno je, da fotografij ne želimo izgubiti, a to ne pomeni, da morajo biti shranjene v največji razločljivosti. V nastavitvah telefona se prepričajte, da funkcija fotografije in druge datoteke hrani v svojem formatu (»varčevanje prostora«) in ne v originalnem, ki je običajno veliko bolj potraten. Najbolje pa je, da v oblak ročno prenašate samo tiste fotografije in video posnetke, ki jih želite shraniti in ne vseh, ki ste jih posneli. Ali pa se razgledati naokrog, če je še kaka druga ugodna možnost za shranjevanje fotografij v oblaku. Ravno tako ni odveč vsake toliko preveriti, kaj vse je shranjeno v storitvah Google Drive in Foto in izbrisati vse tisti, kar tam nima česa početi.
Šele ko nič od tega ne pomaga in ste presegli dovoljeni prostor, se odločite za plačilo dodatnega. Ob upoštevanju, da ga boste prisiljeni plačevati vse do konca življenja.
Naslovna fotografija DepositPhotos
Brez komentarjev