NEDELJSKI NASVET: Na velika vrata se vrača že odpisano razmerje
Marjan Kodelja 9. januarja 2022 ob 06:25

Do leta 2008 je bilo zaslonsko razmerje 16:10 prevladujoče v kategoriji računalniških monitorjev, nakar ga je izrinilo razmerje 16:9, ker se je uveljavilo kot »de facto« standard televizijskih zaslonov. Od lani se skoraj že pozabljeno razmerje počasi vrača na zaslone prenosnih računalnikov. Zakaj?

Zaslonsko razmerje opisuje stranici. Zaslon ločljivosti 500 x 500 predstavlja razmerje 1:1 in polna visoka razločljivost (FHD – 1920 x 1080) opisuje razmerje 16:9. Poleg tega boste v kategoriji prenosnih računalnikov našli še razmerji 3:2 in 16:10 (iz nejasnega razloga ga označujemo tako in ne 8:5), ki v primerjavi z najbolj uveljavljenim po navpičnici nudita več zaslonskega prostora. Med običajno uporabo računalnika, brskanjem po spletu, pisarniških opravilih, celo nekaterih igrah in uporabi dobršnega dela programov, pa je višina dostikrat pomembnejša od širine. Od tu razlog, zakaj Microsoft in Huawei dajeta prednost razmerju 3:2 in čemu imajo Applovi Macbooki (novi naj bi imeli celo razmerje okoli 1,55:1), nekateri Dellovi, prenosniki Lenovo in nekateri igričarski stroji (na primer ROG Zephyrus) razmerje 16:10!

Zaslonsko razmerje 16:10 je bližje zlatemu rezu (1,618)! Bilo je prevladujoče med letoma 2003 in 2008, ko ga je izrinilo razmerje 16:9.

Zaradi »televizijskega« standarda 1080p in reklamiranja prenosnega računalnika (manj računalniških monitorjev) kot popolno napravo za gledanje filmov, se je po letu 2008 najprej počasi in potem vse hitreje uveljavilo razmerje 16:9. Večina prenosnikov s sistemom Windows ga ima. Še posebej to velja (oziroma je veljalo) za igričarske prenosnike, kajti težko je najti zaslone s hitrim osveževanjem v drugih dveh. Ker so filmske vsebine v tem razmerju, so prikazane brez črnih robov kjerkoli. Toda popolni filmski prikaz ima ceno.

Zaslonsko razmerje 16:9 nas utesnjujejo v primerjavi z drugima dvema. Težje je uporabljati več oken enega poleg drugega, ne da bi pomanjšali prikaz ali bili prisiljeni stalno premikati vsebino po navpični osi. Manj prostora po navpičnici je še najbolj očitno med brskanjem po spletnih straneh. Pomislite, koliko je na enkrat prikazanih eno za drugo nanizanih novic oziroma koliko je neuporabnega prostora levo in desno med prikazom tipične spletne strani. To so razlogi, čemu se težko vrnete, ko enkrat poskusite drugi razmerji – še posebej razmerja 3:2. Iz izkušenj lahko povem, da je pisanje člankov na takšnem zaslonu neprimerno bolj udobno, saj je uporaba zaslonske površine bolj učinkovita.

Katero razmerje torej? Odgovor pravzaprav ni težak. Ko filmi niso prioriteta, a so pisarniška opravila, potem se spogledujte z razmerjem 3:2, medtem ko je v vseh drugih primerih primernejše 16:10. V trendu so namreč višji zasloni prenosnikov in prav kmalu tudi računalniških monitorjev.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Že nekaj časa imam primarni zaslon 3:2, sekundarni 16:10 in terciarnega 9:16 (90 stopinj zasukan star monitor). 16:9 je res povsem premalo višine.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja