Teorijo škropljenja z neba s ciljem uravnavanja in nadzora populacije ter vpliva na vreme, tako imenovani »chemtrails« (kemične sledi), zlahka zavrne nadvse preprost, logičen in enostavno razumljiv argument. Lažje bi bilo kemikalije vsuti v mestne vodovode, bilo bi učinkovitejše in v početje bi bilo vključeno manj ljudi, kar bi pomenilo manj prič! Tako veleva pamet.
Žal del populacije preprosto ne verjame v znanost in naravne zakone ter namesto teh na piedestal človeške neumnosti postavlja takšne in drugačne za lase privlečene umotvore. Še nedavno so družno verjeli, da sta strela in grom božje hudovanje nad grešnim ljudstvom, zdaj iščejo podobne razlage za stvari, katerih razumevanje zahteva nekaj miselne telovadbe in dojemanje osnov fizike. Zakaj se za letali pojavijo sledi in kako to, da ostanejo na nebu še dolgo potem, ko je letalo že davno odletelo. Nekaterih dejstvo, da vidimo kristale vode, ne prepriča. Trdijo, da so to kemikalije, s katerimi nas nekdo, kdo točno, ne povedo, škropi. Če so kemikalije, ne ledeni kristalčki, to v nobenem primeru ne razloži, čemu sledi ostajajo. Kje piše, da bi se »led« moral razpršiti (pasti na tla) in kemične spojine ne? Če nas prašijo, a ni želeno ravno obratno – da nedefinirana snov čim prej pade na tla in vstopi v telesa nič hudega slutečih bogaboječih ljudi?
Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da 8 odstotkov Američanov verjame v zapraševanje in 11 odstotkov jih verjame do neke mere. 43 odstotkov pa jih ve, da je teorija neumnost.
Znanost je zelo lepo razložila kdaj in zakaj se v pravih razmerah za letali pojavljajo sledi. Ko kerozin v letalskem motorju reagira s kisikom iz ozračja in izgoreva, se tvorita ogljikov dioksid in voda. Kemiki bi vam predočili naslednjo kemično enačbo. Ko en mol kerozina reagira z dobrimi osemnajstimi moli kisika, nastane 12 molov ogljikovega dioksida in 13 vode. Oziroma. Ko izgori tona kerozina za letalom ostane skoraj tona in pol vodne pare. Še nekaj se zgodi visoko zgoraj. Para se v razmerah nizkega zračnega tlaka in nizkih temperatur spremeni v ledene kristalčke, ne da bi si predhodno utekočinila v vodne kapljice. Kristalčki potem pogosto dlje časa ostanejo približno tam, kjer jih je letalo »izpljunilo« ter tvorijo bele sledi, preden izparijo.
Obstojnost in dolžina sledi je odvisna od količine vode in višine leta. Kadar je pare veliko, zaradi počasne sublimacije (izparevanje kristalov ledu), se sledi še dolgo bohotijo na modrem nebu.
To je zgolj pol zgodbe. Dokazano je, da trdni delci zlahka na velikih višinah ostanejo zelo dolgo. Pepel, ki ga je v ozračje pred približno stopetdesetimi leti (1883) izbruhal vulkan Krakataua, je tam ostal več kot leto dni ter dosegel Evropa in Ameriko. To nam pove, da nima smisla škropiti tal z velike višine, ker ne moremo vedeti, ne kje ne kdaj bo izpuščena snov dosegla tla. V tem je razlog, da kmetijsko letalo pesticide odmetava nekaj metrov nad posevki in večkrat preleti njivo. A ne bi bilo optimalnejše, če bi se dvignil višje in v enem preletu »poškropil« celo regijo? To kaže še na eno težavo. Koncentracijo. Ne bom dejal, da vsi, ker tega ne vem, vendar kar dobršen del strupov v majhnih koncentracijah preneha biti nevarnih. Predstavljajte si, da potniško letalo visoko nad nami nekaj izvrže, to pa se nato kot prevleka »razporedi« nekaj kilometrov levo in desno v smeri leta. Ideja, da na nas mečejo nekaj nevarnega, je tako še nekoliko manj verjetna.
Učinkovito zapraševanje površine s kakršnokoli snovjo bi vključevalo zelo veliko število letal, veliko več kot sto, kolikor jih v povprečju dnevno preleti Slovenijo, kar bi zagotovo opazila kontrola letenja in nekdo bi prej ali slej spregovoril.
Proti tej teoriji zarote govori še cel kupček čisto običajnih argumentov. Za vsak polet skrbi veliko ljudi, zato je bore malo možnosti, da morebitne skrivnosti ne bi prišle kmalu na svetlo dneva. Že zaradi nadzora nad maso in ravno pravšnje količine goriva se natančno ve, kaj je na posameznem letalu. Tam so kakopak tudi potniki, nehvaležne priče, kar vemo vsi, ki smo vsaj enkrat v življenju nekam odleteli. Ravno tako razmeroma hitro pade ideja, da je snov primešana v gorivo. V izgorevalni komori je dva tisoč stopinj, kar uniči večino kemikalij.
To pa po drugi strani ne pomeni, da ne pršimo ničesar. Ameriška vojska je nad Vietnamom odvrgla velike količine herbicida agens orange, drevesa so odvrgla listje in Vietnamski uporniki se niso mogli več učinkovito skrivati. A tudi ta letala so med zapraševanjem letela nižje. Višje letijo letala, ki v oblake stresajo kemikalije za preprečevanje toče. V tem primeru gre dejansko za kemijsko zapraševanje, ki pa je prostorsko omejeno, letala pa med tem ne puščajo belih sledi. Na površje »stresajo« vodo še protipožarna letala, fotografije česar se ravno tako najdejo med dokazi teoretikov zarot.
Naslovna fotografija DepositPhotos
In to naj bi bil nek znanstveni članek???
Ne, ker Tehnozvezdje ni znanstvena publikacija, niti se ne pretvarja v to smer. Je pa članek povsem trdna razlaga določenega fizikalnega pojava.