NEDELJSKI NASVET: Mobilni namesto fiksnega dostopa v internet. Zakaj ne in s čim?

Fiksnemu priključku bi se odpovedal v dobro mobilnemu, da bi nekaj malega privarčeval. To ni nemogoče, kot morda mislite, sploh če vas zanima zgolj dostop v internet.

Čeprav so operaterji prefrigani in ponudbo oblikujejo tako, da si sami sebi ne hodijo v zelje, je še vedno diskrepanca med cenami samostojnega internetnega in paketi z združenimi storitvami (trojčki in četverčki). Če vas zanima še kakšna druga storitev, potem nikar ne razmišljajte o prehodu na mobilni dostop. Ne bo se izšlo. Še nekaj mi stalno meša glavo. Nekateri imate speljane tri optične vodnike, čeprav je eden dovolj, medtem ko imamo drugi enega samega ali celo še tega ne. Rahlo negospodarno, da ne uporabnim bolj sočne besede. Že davno smo zamudili priložnost, da bi infrastrukturo ločili od storitev ter jo razvijali plansko, lahko pa bi vsaj naredili naslednje. Dopuščeno bi mi moralo biti, da se, ne glede, kdo je lastnik »kabla«, odločim, od koga bom najel storitve. V primeru, da ne sodim med srečneže, ki imate vodnike vseh operaterjev, ki samo čakajo, da se odločite za enega od njih.

Več svobodo, vsaj ko gre za zamenjavo operaterja, nam je dana, ko naročamo mobilne storitve. Pa še cenejše so. Za internetni priključek z dotočno hitrostjo 100 in odtočno 20 megabitov na sekundo, mesečno odštejem 34 evrov. Ni malo, vem. Sploh, ker cene strmo rastejo, če bi želel še večje hitrosti, in ker na primer Telemachov neomejeni mobilni paket »največ« z neomejenimi podatkovnimi količinami in hitrostjo do gigabita na sekundo le dobrih dvajset evrov. A tudi če bi bila hitrost omejena na dotočno 150 in odtočno 50 megabitov, bi še vedno plačeval manj in užival v hitrejšem dostopu. Ta in njemu podobni paketi sicer niso oblikovani v takšne namene, zato so omejitve. Telemach omeji hitrost na 64 kilobitov, s čimer praktično zaprl pipico v internet, ko dnevno presežete mejo 20 gigabajtov, medtem kot Telekom in A1 omejujeta mesečno količino in šele potem zmanjšata podatkovno hitrost (meja je odvisna od paketa). Ne tako drastično, a še vedno dovolj, da domači internetni priključek ni več uporaben. Od tu naprej je logika bolj kot ne jasna. Ste znotraj omejitev ali niste. Če ste, potem vam bo mobilni dostop v internet dobro služil, drugače za vas ni primeren.

Če se v tem mesecu odločite za Telemachov neomejeni paket »še več«, pogoj je obstoječa ali na novo sklenjena naročnina na njihove fiksne ali mobilne storitve in vezava za dve leti, boste zanj naslednje dve leti plačevali en evro mesečno.

Poleg običajnih paketov, ki jih je moč uporabiti za mobilni dostop v internet, nekateri operaterji nudijo še izključno podatkovne pakete. Vidijo jih kot alternativa fiksnemu dostopu, zato so cene podobne cenam samostojnega dostopa v internet preko kabla. Izjema je Hot, a tudi ta operater, v neomejenem podatkovnem paketu zniža hitrost, ko je dosežena meja enega terabajta.

Cena ni edina prednost mobilnega dostopa. Na enkrat niste več s popkovino vezani na operaterja, ki si je blagovolil do vas potegniti takšen ali drugačen kabel, zato ga lahko zamenjate, kadarkoli se vam zahoče, ter »kasirate« takšne in drugačne ugodnosti, ki v mobilnem svetu niso redkost. Na boljšem boste tudi vsi tisti, ki sploh nimate kabla, a je v zraku dovolj dober mobilni signal. Na drugi strani so slabosti. Omejitev podatkovnega prenosa ni edina. Druge so povezane z radijskim omrežjem. Obljubljene hitrosti so na voljo le takrat, ko je vaš dom blizu bazne postaje za omrežje 4G ali še bolje 5G in bazna postaja ni pretirano zasedena. Hitrosti zaradi tega niso konstantne in zlahka variirajo glede na razmere v omrežju. Predno se odločite za mobilni dostop, velja nekaj časa uporabljati telefon in meriti podatkovne hitrosti v različnih časih in dnevnih.

Kakšen oz. kateri usmerjevalnik?

Če se odločite za dostop prek mobilnega omrežja kot primarno okno v internet, boste potrebovali ustrezen usmerjevalnik z modemom za mobilna omrežja, morda pa še dodatne »satelite« za pokrivanje večje površine. Na voljo imate nekaj različnih opcij, pri čemer nobena od kakovostnih in v prihodnost orientiranih ni ravno poceni. Vendar upoštevajte, da tovrstne naprave zlahka delujejo deset let, zatorej se začetna investicija skozi čas več kot amortizira.

Prva opcija so mali prenosni modemi oz. dostopne točke, kakršnega je ali pa še prodaja Hofer (HoT) ali kot je TP-Link M7350. Ti so resda primerni za to, da jih imate vedno pri sebi, in delujejo kakih šest ur na baterijo, toda v vseh drugih pogledih so »pod kritiko. Že pri mobilnih omrežjih večinoma podpirajo zgolj  »osnovno« različico LTE (Cat 4), kar pomeni hitrosti do 150 Mb/s. Redki gredo denimo do Cat 6 oz. 300 Mb/s, taka sta D-Link DWR-933 in TCL Link Zone – MW63V, prvi tudi pri brezžičnem omrežju podpira vsaj standard Wi-Fi 5 (ac). Glavnina ostalih je na prastarem standardu Wi-Fi 4 oz. N in kombinacija obojega ter šibkih anten pomeni, da signal ne bo potoval dosti dlje kot v sosednjo sobo, hitrosti pa bodo mizerne. Poleg tega si s tovrstnim usmerjevalnikom ne morete prav nič pomagati, če želite karkoli priključiti žično.

Naslednja opcija so klasični usmerjevalniki z dodatno podporo za sprejem signala LTE. Tudi te glede na to, da so omrežja četrte generacije že dosegla svoj zenit in da se bodo operaterji v prihodnje osredotočali na 5G, pa tudi z ozirom na to, da je bolje imeti možnost dveh spodobnih signalov kot enega, odsvetujem kot naložbo za prihodnost. Nekatere se sicer dobi za zelo ugodno ceno, bistveno manj kot sto evrov, vendar so tudi ti glede podpore standardom ostali daleč v preteklosti. Asus 4G-AX56 za dobrih dvesto evrov podpira LTE Cat 6 in tudi Wi-Fi 6 (ax) ter je nasploh zelo spodobna naprava svoje vrste, vendar je tudi cena že blizu tistim, ki omogočajo povezovanje v omrežja pete generacije. Če res ne morete cenovno višje, so določeni modeli TP-Link (Archer MR400, MR500 ali MR550) morda solidna opcija, toda večjega stanovanja s hitrim internetom z njihovo pomočjo ne boste pokrili.

Za usmerjevalnik s podporo za tehnologijo 5G boste odšteli najmanj tristo evrov, toda dobili boste precej bolj zmogljivo napravo. Ena možnost je ZTE MC801A, kakršnega uporablja operater A1 za svoj paket A1 Ultra net, ta podpira Wi-Fi 6 in bo zmogel več deset povezanih naprav. Še boljša opcija za enako ceno pa se nam zdi TP-Link Deco X50-5G, ki je združljiv z vsemi ostalimi napravami iz družine Deco za postavljanje prepletenega omrežja, s čimer lahko pokrijete več etaž in povsod zagotovite dober signal, dobro hitrost in (prav tako pomembno) enotno ime omrežja. Druge, dražje opcije so denimo še AVM Fritzbox!Box 6850, Mikrotik Chateau 5G, TP-Link Deco BE65-5G in TCL LinkHub HH515V.

Naslovna fotografija Depositphotos