NEDELJSKI NASVET: Milijardi mladih grozi izguba sluha zaradi glasne glasbe
Marjan Kodelja 20. novembra 2022 ob 06:31

Podatki, ko jih je na podlagi več študiji zbrala svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zbujajo veliko skrbi. Milijarda mladih bi lahko v poznih letih izgubila sluh, ker poslušajo preglasno glasbo preko slušalk ter zaradi pretiranega hrupa na koncertnih prizoriščih in nočnih klubih.

Svetovna zdravstvena organizacija je po poročanju revije BMJ Global Health do takšnega sklepa prišla, ko so strokovnjaki preučili podatke 33 študij, v katere je bilo vključenih več kot 19 tisoč oseb, starih od 12 do 34 let. Ugotovljeno je bilo, da je 24 odstotkov mladih izpostavljenih preglasni glasbi s slušalk in kar 48 odstotkov nezdravim ravnem hrupa v nočnih klubih in na koncertnih prizoriščih. Po združitvi vseh relevantnih podatkov so prišli do zaskrbljujočega sklepa, da med 670 tisoč in 1,35 milijarde mladih ogroža izguba sluha v poznih letih.

Znanstveniki opozarjajo, da ima izpostavljenosti glasnim zvokom skozi vse življenje kumulativni učinek za sluh, pri čemer ceno plačamo kasneje, najpogosteje po 60. letu starosti. V izogib kasnejšim težavam predlagajo upoštevanje smernic svetovne zdravstvene organizacije in zakonsko omejevanje jakosti zvoka v javnih prostorih.

Varne ravni zvoka so odvisne od intenzivnosti (glasnosti), trajanja in pogostosti izpostavljenosti, saj so dejavniki med seboj povezani in prispevajo k skupni ravni prejete zvočne energije. Varna raven je konstantna, kar praktično pomeni naslednje. Glasbo pri nižji glasnosti lahko poslušamo dlje, kot pri višji, saj je sluh v obeh primerih izpostavljen enaki energiji. Osemurna izpostavljenost 85 decibelom je določena kot najvišja še varna jakost zvoka, pri čemer upoštevajte še to, da smo lahko na dan zvoku 100 decibelov, kot je na primer hrup prispetja vlaka podzemne železnice, izpostavljeni največ 15 minut. Osebne zvočne naprave, ponajprej slušalke, so sposobne glasnosti med 75 in 126 decibeli, medtem ko večina poslušalcev zvok »navije« nekje med 75 in 105 decibeli. V nočnih klubih se ravni hrupa gibljejo med 104 in 112 decibeli, na koncertnih prizoriščih pa so običajno še višje. Obiskovalec je tako v 15 minutah izpostavljen enaki zvočni obremenitvi kot industrijski delavec v osmih urah delovnika.

Ker težko ocenimo, kakšna je primerna jakost na primer slušalk, velja zanje preprosto pravilo. Stišajte zvok in ga nato postopoma dvignite na najnižjo glasnost, ki še vedno omogoča dobro zvočno izkušnjo (največkrat okoli 70 odstotkov največje možne). Upoštevajte, da se sluh navadi na glasnost. Ne moti, čeprav škoduje. Še težje ocenite zvoke iz okolice. Večina decibelov ne razume in nimamo sposobnosti, da bi pravilno zaznali preglasen zvok, vse dokler ni tolikšen, da boli v ušesih. Še dobro, da imamo aplikacije. Kot je na primer Sound Meter, ki jo odlikuje preprosto razumevanje in izpis grafikona dlje trajajočega merjenja.

Najboljša zaščita je izogibanje pretirane izpostavljenosti. V kolikor telefon oziroma aplikacija slušalk to omogoča, uporabite funkcijo merjenja časa uporabe in opozarjanja o pretirani glasnosti. Slušalke z ušesnimi skodelicami z dobro zvočno izolacijo pa lahko celo varujejo sluh pred hrupno okolice. Če jih nimate, potem uporabite zaščitne ušesne čepke. Tudi na pretirano glasnih koncertih, sploh če ste blizu zvočnikov. Najbolj pomembno pa je zavedanje, da morate za zdravje sluha poskrbeti sami, saj se vam bo to, kar počnete danes, maščevalo v starosti.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.