NEDELJSKI NASVET: Koliko časa je Rimljan potoval do Emone?
Marjan Kodelja 3. januarja 2021 ob 06:29

Stanfordov geoprostorski omrežni model rimskega sveta ORBIS omogoča izračun, kako dolgo bi človek, ki je živel okoli leta 200 našega štetja, potreboval za pot iz enega v drugi poljubni kraj Rimskega cesarstva.

Sistem celo izračuna strošek poti tako za transport ljudi kot tudi blaga in pri tem ne upošteva le cestnih oziroma zemeljskih povezav, pač pa tudi rečne in morske. Upošteva takratno hitrost najrazličnejših vozil, od kočij, konjev pa do ladij, upošteva kakovost cest in materiala, iz katerih so bile zgrajene, šli pa so celo tako daleč, da so vključili tudi vpliv plime in oseke, vremena, trajanje postankov v pristaniščih zaradi obnavljanja zalog in še kaj. Dogajanje je postavljeno v čas, ko je bilo Rimsko cesarstvo največje in na svojem vrhuncu. Sistem te digitalne civilizacije vsebuje 751 mest in krajev, pokriva površino več kot deset milijonov kvadratnih kilometrov, vsebuje okoli 85 tisoč kilometrov cest in dobrih 28 tisoč kilometrov rečnih poti in kanalov.

Od večnega mesta do Emone

Na področju današnje Slovenije nas v rimskem času ni bilo, baje smo prišli nekaj stoletji pozneje izza Karpatov. So pa tam živela plemena, ki so se tudi počutila rimski državljani, in kot je za dobrega »Jugoslovana« veljalo, da mora vsaj enkrat iti v glavno mesto svoje države, so tudi v tistih časih ljudje potovali v Rim. Ko so si ogledali njegova čudesa, so se morali vrniti domov. Po kateri poti iti, najkrajši, najcenejši ali najhitrejši? Odvisno, koliko »denarja« je še ostalo po orgijah v Rimu.

Pot iz Rima v Emono je bila po podatkih, ki jih prikaže Orbis, lahko zelo zanimiva. Z zeleno črto je označena najcenejša pot, kar je, milo rečeno, čudno, saj je najdaljša. Popotnik je moral z ladjo iz Rima obpluti Apeninski polotok, nato pa čez celotno Jadransko morje do Emoni najbližjega pristanišča. Ostane le še krajši del za lahek sprehod. Pravo antično križarjenje z ogledi še nekaterih zanimivih mest ali pa, ker je to najcenejša pot, za rimski ekvivalent javnega transporta.

Najkrajša pot (vijolična) vodi v celoti po kopnem, kar je moral popotnik opraviti peš, na oslu ali, če je imel denar, na konju po cenjenih rimskih cestah. Te pa niso tam, kjer je danes avtocesta, po kateri z avtom za to pot potrebujemo dobrih sedem ur. Če ni zastojev. Najhitrejša pot (rdeča) pa vodi delno po cesti, do mesta Ancona, nato pa prek morja na našo stran.

Potovanje v rimskih časih tudi ni bilo stvar dneva ali dveh. Po najhitrejši poti bi v Emono prišli v dobrih 14 dneh (718 km), po najcenejši poti pa v dobrih 24 dneh (2161 km). Zagotovo pa so popotniki videli več lepot narave in rimske civilizacije, saj niso mimo drveli s hitrostjo sto kilometrov na uro.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja