NEDELJSKI NASVET: Kje je GPS zaradi motenj neuporaben?

Marjan Kodelja • 18. decembra 2022 ob 06:10

Satelitski sistemi niso »zdravo za gotovo«. Preprosto jih je motiti, če so na voljo dovoljšni viri, ter v skrajnem primeru avtomobil na zemljevidu postaviti tisoče kilometrov stran od dejanske lokacije.

Zaradi udobja, ki nam ga nudijo satelitski navigacijski sistemi, ameriški GPS je zgolj eden izmed njih, radi pozabljamo, da pravzaprav ne gre za nekaj večnega in neuničljivega. Ravno nasprotno. So zapleteni sistemi, ki hitro prenehajo delovati, če izostane upravljanje in vzdrževanje, pa še na radijske motnje so občutljivi. V tem primeru gre največkrat za dvoje. Oddajanje močnega signala na enakih frekvencah, ki preglasi pravega in prepreči določanje lokacije, ali oddajanje lažnega signala, zaradi katerega je izračunan položaj na tem področju napačen za več sto ali celo tisoč kilometrov.

Z izjemo evropskega sistema Galileo, so druge nastali znotraj vojaških proračunov, za orientacijo enot, ladij, letal in orožij, medtem ko so bili šele kasneje predani v civilno rabo. Sodobna vodena orožja se ne zanašajo izključno na satelitsko navigacijo. Uporabljajo jo na poti do cilja, nakar imajo še druge načine vodenja. A če motnje izostanejo, potem je izstrelek neprimerno bolj natančen. Oprema za motenje satelitskih sistemov je zato pomemben del elektronskega vojskovanja in kot je razvidno iz podatkov spletne strani GSMJam, jo Rusi pogosteje uporabljajo, odkar so Ukrajinci začeli napadati vojaške cilje globlje na njihovem ozemlju.

Leta 2018 so taksisti blizu Kremlja začudeno pogledovali na zemljevid, kajti bili naj bi tisoč kilometrov stran. Zgodovina motenj na ruski strani kaže korelacijo z datumi in kraji, ki jih je obiskal Putin. Motnje satelitskega sistema pa so komercialna letala zaznala tudi na področju Združenih držav. Večino teh so kasneje povezali z bližnjimi vojaškimi aktivnostmi.

Podatki o motenju niso natančni, a vseeno kažejo na področja, kjer se nekaj čudnega dogaja. Temeljijo na signalu ADS-B, ki ga pošiljajo letalu, in je eden tistih, na katere se zanašajo storitve sledenja letal. Najbolj znana je verjetno Flightradar24. Med poslanimi podatki so informacije o moči signalov, ki jih sprejme satelitski sprejemnik na krovu. Na osnovi teh algoritmi na zemljevidu z rdečo barvo označijo celice z morebitnimi večjimi motnjami, rumeno z manjšimi in zeleno, kjer jih naj ne bi bilo. Povsod tam, kjer zemljevid ni obarvan, letala ne letijo ali na tleh ni sistemov, ki bi podatke posredovala naprej. Zato morebitnega motenja satelitskih sistemov ne morejo izračunati. Gotovo v Ukrajini delujejo vojaški sistemi za elektronsko bojevanje. Ravno tako ni rečeno, da satelitski sistemi brez težav delujejo na zelenih področjih. Celice so velike in možno je, da je področje motenje dovolj majhno, da to ne vpliva na signal, ki ga sprejemno in prepošljejo letala. Signal ADS-B tudi ni najbolj primeren zlasti za zaznavo manjših motilcev in tistih, ki oddajajo motilni signal na drugih frekvencah.

Motenje satelistskega sistema 11. decembra

Spletna storitev deluje od letošnje pomladi in od izkazalo se je, da so rdeče celice dostikrat v korelaciji s področji, kjer civilni uporabniki poročajo o težavah delovanja satelitske navigacije. So bili pa tudi primeri, ko težav niso opazili. Trenutno podatki kažejo, da Rusi vse pogosteje uporabljajo motilno opremo povsod okoli Ukrajine, da bi ustvarjali »varne« mehurčke premera nekaj sto kilometrov. Veliko rdečih celic je še na Bližnjem vzhodu, medtem ko jih je drugje manj. Oziroma tam niso na voljo podatki, kar je izrazito na Kitajskem, vzhodni Rudiji, Afriki in nekoliko manj Južni Ameriki.