Če je kdo še dvomil, da živimo v času popolnega absurda, je dovolj že kratek sprehod po družbenih omrežjih. Svet gre res k vragu, ko izdelovalci telefonov s sistemom Android plačujejo vplivneže, ki v prostem času goreče častijo iPhone in ga razglašajo za edino pravo napravo pod soncem. Ironija je popolna. Denar nima vonja, pamet pa očitno tudi ne.
Mladi, in žal vse pogosteje tudi starejši, brez zadržkov nasedajo trikom družbenih omrežij, predvsem TikToka. Kar pove nekdo z dovolj sledilci, se jemlje kot razodetje. Ni pomembno, ali drži. Ni pomembno, ali je varno. Pomembno je le, da je zapakirano v všečen video in da zveni samozavestno. Dejstva, argumenti in analize pri tem nimajo nobene možnosti. Končajo nekje na robu digitalnega prostranstva, od koder jih niti Macola ne more več izbezati.
A tu se zgodba zaplete. Ko govorimo o Applu, vplivneži pogosto sploh ne potrebujejo plačila. Delajo zastonj. Z navdušenjem. S prepričanjem vernikov. V njihovem svetu so iPhoni odlični, vse ostalo pa brez vrednosti, nevredno razmisleka, kaj šele uporabe. Seveda obstajajo izjeme, a te so redke in praviloma tihe. Če objava ali zgodba ni bila posneta s profesionalno kamero, je bila skoraj gotovo posneta z iPhonom. Ko se z njimi zapleteš v pogovor, hitro ugotoviš, da gre za vero, ne za znanje. Vernikov pa se ne prepričuje. To je izguba časa.
Pravi cirkus se začne, ko isti vplivnež brez kančka zadrege sprejme denar proizvajalca telefona s sistemom Android. Naprave, ki je sicer ne bi prijel niti z rokavicami. O njej ne ve ničesar, a to ni ovira. Navdušeno ponavlja naučene fraze. Najboljše fotografije. Odlična baterija. Perfekten zaslon. Brez konkurence. Naročnik je zadovoljen. Številke ogledov so visoke. Učinek pa ničen. Sledilci zelo dobro vedo, kaj vplivnež dejansko uporablja, in jim niti na misel ne pride, da bi kupili izdelek, ki ga oglašuje. Narobe svet, kjer je več tisoč ogledov brez enega samega nakupa vrednih več kot deset bralcev poglobljenega članka, od katerih je eden dejansko segel v denarnico.
In to še ni najhuje. Mladi brez težav plačajo, kar koli je treba, za obnovljen ali rabljen pet let star iPhone. Misel, da bi za isti denar kupili nov, tehnično primerljiv ali celo boljši telefon druge znamke, se jim zdi skoraj bogokletna. Razumem statusne simbole. Razumem pripadnost. A zdrava pamet bi morala imeti mejo. Zakaj ni težko iti v Bosno po ponarejena oblačila, ko pa pride do telefona, nenadoma vlada absolutni moralni kodeks?
Ta miselni vzorec ni omejen zgolj na telefone. Apple ni edini, ki je ljudem zameglil pogled. Podobno je s Teslo in celo z nekaterimi kitajskimi proizvajalci avtomobilov, kjer se oznake tipa porsche killer trosijo z lahkoto, ki meji na komičnost. Tisto, kar je pri drugih znamkah neodpustljiva napaka, pri lastni izbiri nenadoma postane sprejemljiva posebnost. Fantomsko zaviranje. Teženje zaradi hitrosti. Vse odpade, ko sediš v avtu svojih sanj. In potem se čudimo, da postajamo družba ljudi, ki ne znamo več razmišljati s svojo glavo, sprejemati odločitev in stati za njimi. Tako ali tako se vse meri skozi všečke.
Zato ni nič presenetljivega, da ima Trump privržence tudi v Evropi. Kdor daje prednost formi pred vsebino, hitro podleže leporečju. Populizem ni rezerviran za politiko. Družbena omrežja so njegov naravni habitat. Tam se prodajajo škandali, seks, afere in prazne obljube. In nekje vmes se še vedno pretvarjamo, da sta za uspeh vplivneža ključni izvirnost in resnicoljubnost. Japajade.
Naslovno fotografijo je upodobil ChatGPT!
Brez komentarjev