NEDELJSKI NASVET: Kateri HDMI-kabel bo pravšnji?
Marjan Kodelja 14. novembra 2021 ob 06:47

Nima smisla kupovati zlatega, kajti slika ne bo boljša, toda pomembno je, da je prave kategorije, in kar je še pomembnejše, pravšnje dolžine.

Trgovci so namazani z vsemi žavbami, da bi vam drago prodali nekaj, kar pravzaprav ni nič bolje od cenejšega. Tipično gre za kabel HDMI s pozlačenima priključkoma ali (in) najlonsko pletenico namesto plastičnega ovoja. Ne eno ne drugo nima nikakršnega vpliva na kakovost slike, prvo celo ne vpliva na nič. Ker je signal digitalen, je na drugi strani kabla pomembno samo, ali je prišel skozi ali ne, zato je vseeno, iz kakšne kovine so kontakti. Drugače je seveda v primeru prenosa signala v analogni obliki, kjer je pomembno, da je na drugi strani signal enak vhodnemu v vseh lastnostih, predvsem v moči. V analognem svetu so zlati kontakti zakon, v digitalnem pa nimajo nikakršnega pomena. Pletenica iz kakovostnih in vzdržljivih vlaken vsaj ni čisto brez namena. Kabel bomo težje uničili, čeprav je prav tako res, da nanj po povezavi dveh naprav največkrat pozabimo. Ga ne prijemamo, vlečeno ali kako drugače izvajamo fizičnega stresa, zatorej bo le stežka odpovedal ne glede na zgradbo ovoja.

V svetu računalniških omrežij poznamo različne kategorije kablov (UTP), ki se razlikujejo v kakovosti »oklepa« in posledično s hitrostjo podatkov, ki so jo sposobni. Podobno je v primeru kablov HDMI, ki so rezultat razvoja standarda (zadnji je HDMI 2.1), le da so kategorije samo štiri. Kabel kategorije 1 (standard) je najstarejši in nazivno dovoli prenos signala razločljivosti 720p s 30 sličicami na sekundo (nazivna hitrost 5 GB/s). Če kupujete kabel, se mu raje izogibajte. Sledi kategorija 2 (high speed) za prenos signala razločljivosti 1080p (FHD) s 60 sličicami na sekundo ali 4K s 30 sličicami (10 GB/s), primeren za standarda HDMI 1.3 in 1.4. Če niste prepričani, kakšnega potrebujete in nimate previsokih zahtev, potem bo ta verjetno pravi. Sledita kategorija 3 (premium high speed) in kategorija 4 (ultra high speed) zmožni prenašanja signala razločljivosti 4K pri 60 sličicah oziroma 10 K s 120-herčnim osveževanjem (nazivni hitrosti 18 GB/s oziroma 48 GB/s). Optimizirana za standard HDMI 2.0 oziroma v primeru najboljšega kabla HDMI 2.1. Čeprav so boljši kabli dražji, so združljivi za nazaj, kar pomeni, da zlahka povezujejo starejše naprave. Imeli boste več kot potrebujete, a delovalo bo. A po drugi strani ne razmišljati, če napravi podpirata standard HDMI 2.1 in bi ga radi v celoti izkoristili.

Poleg kategorije kablov so na voljo tri standardne velikosti priključkov – običajni, mini in mikro. Katerega potrebujete, je odvisno od naprave, ki jo želite povezati. Lahko poiščete kabel, ki ima na eni strani običajnega in na drugi mini ali mikro priključek oziroma »težavo« rešite z običajnim kablom in ustreznimi prilagojevalniki. Podobno velja, ko iščete zaključek s kotnim priklopom, ki je »nujen« predvsem takrat ko televizor obešate na steno.

Zadnja pomembna lastnost je dolžina kabla. Največkrat bo zadoščal že meter dolg, gotovo daljšega ne potrebujete, ko povezujete televizor z operaterjevim sprejemnikom in sta obe napravi na omarici. Ali pač. Sem pristaš teze, da od »viška ne boli glava«. Prekratkega kabla ne morete nategniti, medtem ko lahko predolgega zvijete. Zaradi tega posegajte po kablih dolgih med dvema in tremi metri. Na spletu boste našli celo dolge vse tja do 30 metrov, toda pri teh je treba upoštevati fiziko. Signal slabi in nekje postane tako »utrujen«, da se preprosto ustavi. Predolg kabel ne bo deloval. Toda spet lahko uporabimo oceno preko palca. Za prenos signala razločljivosti 4K pri 30 sličic na sekundo naj kabel ne preseže dolžine desetih metrov. Več kot dovolj za večino primerov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja