NEDELJSKI NASVET: Kaj rabiš za plačevanje s telefonom ali uro?
Matjaž Ropret 29. septembra 2024 ob 06:38

Brezstično plačevanje nam je večinoma že prišlo v kri, toda marsikdo za to še vedno iz denarnice vleče kartico, namesto da bi k terminalu POS preprosto prislonil telefon ali pametno uro. Eden od razlogov je morda v tem, da ni komitent ustrezne banke, a to težave se da hitro rešiti, ur pa je tudi vse več takih, ki omogočajo plačevanje.

Da lahko rečete nasvidenje plastiki in morda v določenih primerih kar denarnici, je treba imeti ustrezno napravo in še bančno kartico, ki jo je mogoče dodati v mobilno denarnico (aplikacijo za digitalizacijo plačilnih kartic) na telefonu in/ali uri. Pri telefonih je že dolgo ni več strojnih ovir, saj bi se morali res potruditi, da bi našli kakšnega brez vgrajene tehnologije NFC, ki je nujna za brezstično plačevanje. Tudi operacijski sistem ni toliko pomemben, treba je zgolj vedeti, da (Googlov) Android nudi največji nabor različnih mobilnih denarnic, v sistemu iOS je za zdaj še vedno edina Apple Pay in je tako treba imeti račun pri banki oz. si pomagati s storitvijo Curve, na Huaweijevi platformi pa je slednja edina možnost, vendar na srečo ta omogoča uporabo katere koli kartice.

Nekoliko bolj je treba biti »izbirčen« pri uri. Nekateri proizvajalci nudijo mobilno denarnico, drugi (še) ne. Med prvimi so najmanj ure Apple Watch (Apple Pay), Garmin (Garmin Pay), vse z operacijskim sistemom Wear OS (Denarnica Google), med katere sodijo Samsung Galaxy Watch zadnjih štirih generacij, nekateri modeli Oneplus, Xiaomi, Mobvoi Ticwatch in druge, ter Amazfit Balance (Zepp Pay). Brez mobilne denarnice, čeprav nekatere premorejo vgrajen NFC, so ure proizvajalcev Huawei, Polar in Suunto.

Katere banke gredo v korak s časom?

Znotraj sistema Android je »privzeta« mobilna denarnica Googlova, v njej pa od bank, relevantnih za slovenske uporabnike, sodelujejo Delavska hranilnica, Intesa Sanpaolo, mBills, NLB, OTP banka (ki je to prevzela od NKBM) in Revolut. Pri slednji račun odprete v nekaj minutah, vključno s preverjanjem osebnega dokumenta. Nekatere so sicer imele ali še imajo tudi lastne aplikacije, vendar jih vse bolj opuščajo. Na Applovi strani so vse omenjene, z izjemo Delavske hranilnice, najdemo pa še Aircash in N26. Prav tako je v obeh prisoten Curve, kamor vpišemo kartico svoje banke (lahko tudi več kartic, pri čemer je uporaba več kot treh plačljiva), ta storitev pa »izda« lastno, ki jo nato uporabljamo za plačevanje, tako v digitalni kot v fizični obliki. Kot rečeno je na telefonih Huawei to edina delujoča mobilna denarnica.

Več o mobilnem plačevanju si lahko prebereš v članku na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

Na urah Apple Watch je enaka denarnica kot na telefonih iPhone (torej Apple Pay) in na urah z Wear OS Denarnica Google. Torej v obeh primerih velja enako, kot smo napisali za telefone. V denarnici Garmin Pay so vključeni Curve, mBills, NLB in Revolut, v Zepp Pay pa Curve in mBills.

Najbolj »univerzalne« banke so torej mBills, NLB in Revolut, če nimate nobene od teh ali od tistih, ki so prisotne v posameznih denarnicah (ne pa v vseh), pa vas še vedno lahko reši Curve. A slednji je v zadnjem času vse manj nujen.

Še ena možnost brezstičnega plačevanja z androidnimi telefoni je prek storitve Flik Pay. Toda zanjo je treba terminal POS prestaviti v poseben način in ko vas trgovci ali natakarji vprašajo, »Gotovina ali kartica,« tega načina ne omenjajo in ga tudi nimajo v zavesti. Kolikor bi ga rad priporočal, ker so ga vzpostavile slovenske banke in je za trgovce cenejši kot kartične sheme, ga iz povsem praktičnih vidikov težko. Veliko lažje je uporabljati »kartico« v telefonu in ne prepričevati ponudnikov vedno znova, da je tudi Flik legitimna možnost.

Tudi če tvoja slovenska banka omogoča brezstično plačevanje s telefon (in morda tudi uro), vseeno ni odveč imeti še dodatne kartice Revolut (ali kakšne druge), morda zgolj navidezne za uporabo v mobilni denarnici. Lahko pride prav v določenih primerih, ko je denimo primarna banka »bolj papeška od papeža« z blokadami določenih predelov sveta ali trgovcev, za predavtorizacije na polnilnicah in še kakšen drug primer. Uporabna je lahko tudi, če slovenska banka podpira zgolj telefone, ne pa tudi ur.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja