Trgovci na debelo izkoriščajo strah pred modro svetlobo, ki je praktično povsod okoli tebe in se je ne moreš izogniti, tudi če bi hotel. Ali to pomeni, da zaščitni izdelki, ponajprej očala s filtrom, nimajo nikakršnega učinka?
Ni dvoma, da dolgotrajno zrenje v zaslon lahko povzroči sindrom računalniškega vida, zaradi katerega se nekateri pritožujete nad bolečinami v očeh, njihovo utrujenostjo, suhostjo, glavoboli in zamegljenim vidom. Težave so resnične in jih ni mogoče spregledati, vprašanje pa je, v kolikšni meri je zanje kriva največkrat omenjena modra svetloba. Nekaterih dokazov preprosto ni mogoče spregledati. Ali pač. Poškodbe izoliranih očesnih celic in laboratorijskih živali po intenzivnem obsevanju z modro svetlobo so nastale v pogojih, ki ne ustrezajo običajnim razmeram, v katerih se zadržujemo. Ravno tako ne moremo preprosto enačiti očes živali z našimi.
Strah pred modro svetlobo je razmeroma nov pojav, čeprav je prisotna v okolici praktično od pamtiveka oziroma odkar se je na nebu prižgala zvezda, imenovana Sonce. Sončna svetloba je bogata z modrimi valovnimi dolžinami in njihova edina težava je ta, da nosijo razmeroma veliko energije, saj so na elektromagnetnem spektru blizu valovnim dolžinam ultravijolične svetlobe, ki dokazano škoduje organizmom. Vendar se nihče ni veliko ukvarjal z njo, vsaj ne do pojave računalnikov in številnih zaslonov, ki so se prikradli v naša življenja.
Medtem ko praktično ni dvoma o nedolžnosti vpliva modre svetlobe, meritve kažejo, da je svetlost zaslona 100-krat nižja od doze, ki bi lahko bila potencialno nevarna. Kot vedno obstaja možnost kumulativnega učinka, toda tudi zanj še ni nikakršnih dokazov. Evolucija vida je potekala v okolju, bogatem z modro svetlobo, ki smo se mu prilagodili. Izpostavljenost mrežnice očesa sevanju različnih valovnih dolžin omejuje tkiva očesa, kot sta roženica in leča. S staranjem postane očesna leča manj prozorna in bolj rumena, kar zmanjša prepustnost vidne svetlobe in deluje kot naravni filter modre svetlobe.
Priljubljena je še domneva, da modra svetloba vpliva na cirkadiani ritem. Sem spadajo fiziološke in psihične spremembe ter spremembe v vedenju posameznika, ki so povezane z menjavo dneva in noči. So dokazi, da modra svetloba preko preprečevanja izločanja hormona melatonina spodbuja budnost, zaradi česar boš našel cel kupček nasvetov, da pred spanjem ne uporabljaš zaslona ali pa vsaj vklopiš nočni način prikaza slike, ki je prijaznejši do oči. Nudijo ga praktično vse sodobne naprave, vendar kot tozadevno najboljšo reklamirajo zaslonsko tehniko OLED. Nikakor ni odveč, da blokirajo modro svetlobo, pred kratkim sem se v primeru prenosnika ASUS prepričal, da jo res, vendar se nihče pri zdravi pameti ne bo odločil zanj zaradi te lastnosti, temveč ponajprej zaradi lepše slike.
Ni dvoma, da intenzivna modra svetloba lahko tako ali drugače škoduje organizmu, vprašanje pa je, ali so zaščitni izdelki, kot so računalniška očala, učinkovita oziroma ali trgovci le izkoriščajo naš strah, da bi prodali nekaj, kar ne zagotavlja obljubljenega?
Očala s filtrom modre svetlobe imajo ene samo funkcijo. Nihče ne dvomi, da ne bi zagotavljale, kar obljubljajo, le spraševati smo se začeli, ali imajo vpliv na zdravje oči. Kar ne prepreči trgovcev, da ne bi uporabljali neutemeljenih zdravstvenih trditev. Trdijo, da zmanjšajo utrujenost oči, glavobole in nespečnost, podnevi izboljšajo produktivnost in ponoči spanec, ter celo, da preprečijo morebitno izgubo vida. Posebej poudarjajo, da oči vsakodnevno in dlje časa izpostavljamo zaslonom digitalnih naprav, ker je to zaradi neposredne bližine zaskrbljujoče. Smele trditve, ki hitro padejo na plodna tla.
Da bi prišli zadevi do dna, so avstralski in britanski raziskovalci sistematično pregledali znanstveno literaturo ter v njej iskali znanstvene dokaze o učinku očal ali leč s filtrom modre svetlobe. Našli so 17 raziskav, v katerih je sodelovalo med 5 in 156 oseb in so trajale od enega do pet tednov, toda nobena ni potrdila kratkoročne koristi uporabe. Ali drugače. Očala ne zmanjšujejo utrujenosti oči med delom za zaslonom ter nimajo učinka na kakovost vida ali spanja, saj niso našli dokazov, da vplivajo na kontrastno občutljivost, razlikovanje barv, nelagodje zaradi bleščanja zaslona, zdravje rumene pege ali na raven melatonina. Dilema sicer ostaja. Raziskave niso popolnoma ovrgle smiselnosti uporabe očal, saj na njihovi podlagi ni mogoče sklepati o morebitnih dolgoročnih učinkih, saj so bile vse kratkotrajne.
Naslovna fotografija DepositPhotos
Brez komentarjev