Pogosto poslušam izgovore nekaterih, ki pravijo, da bodo počakali na boljše baterije. Omenjena tehnologija bo imela vpliv na trg električnih avtomobilov, vendar se to ne bo zgodilo čez noč.
Zadnje čase se ponovno množijo novice, da nekateri že preizkušajo nove baterije in celo, da so jih že vgradili v komercialno dostopne modele. Kot vedno je razkorak med teorijo in prakso velik, saj preizkušanje ne pomeni skoraj ničesar. Zgolj to, da so na voljo prototipne baterije, ki se bodo ali pa ne bodo izkazale za uporabne. Kje torej smo? Pravzaprav še vedno tam, kjer smo bili. To pomeni, da širše občinstvo cenovno dostopnih električnih vozil s pravimi trdnimi baterijami ne bo uživalo pred letom 2030. Vsaj na podlagi pričakovanj, da bo prehod iz laboratorijev v avtomobile potekal v treh valovih.
Prvi je že tu. No, skoraj, kajti Nio je od lani, ko jih je predstavil, že opustil baterijo s poltrdnim elektrolitom (hibridne trdno-tekoče baterije), o kateri se je takrat veliko govorilo. Ker nimajo povsem »trdnega« elektrolita, prinašajo skromno 20- do 30-odstotno povečanje dosega. A nekaj malega napredka vendarle je.
Avtomobile s pravimi trdnimi baterijami pričakujemo med letoma 2027 in 2029. Ker nekateri izdelovalci prototipne baterije že testirajo v realnih pogojih, torej zunaj laboratorijev, je to dosegljivo, če se ne zgodi kaj nepredvidenega. Še zdaleč pa se ne bo zgodilo to, kar pričakujejo nekateri »Janezi«. Nadvse drage bodo in rezervirane za luksuzne modele višjega cenovnega razreda, športne avtomobile ali hibride, ki prenesejo visoko začetno ceno. Celo tedaj ne bomo priča opevanim obljubam glede dosega (gostote shranjevanja energije) in kratkega časa polnjenja. Temu bomo priča mnogo kasneje. Kot vse druge tehnologije se bo tudi ta postopoma razvijala proti teoretičnim vrednostim.
Vgradnji tovrstnih baterij v cenovno dostopnejša družinska vozila bomo priča v tretjem valu, ki naj bi nas dosegel predvidoma med letoma 2030 in 2035. Kitajski podjetji CATL in BYD za takrat napovedujeta masovno proizvodnjo baterij s trdnim elektrolitom. Po tem obdobju bo preteklo še nekaj let, da bodo oblikovali oskrbovalne verige in zgradili »gigatovarne«, kar bo znižalo stroške proizvodnje na raven današnjih litij-ionskih baterij.
Nova tehnologija baterij obeta veliko. Doseg med 800 in 1200 kilometri, čas polnjenja od 10 do 80 odstotkov v desetih do petnajstih minutah ter manjše tveganje požara, ker v bateriji ne bo hlapljivega elektrolita v tekočem stanju. Čeprav bi bilo lepo videti, da bi Twingo (ali kateri drugi malček) z enim polnjenjem prevozil 400 kilometrov, temu ne bomo prav kmalu priča. To hkrati pomeni, da nima smisla čakati še, po domače rečeno, osem do deset let na boljši električni avtomobil in v tem času vztrajati pri vozilu z motorjem na notranje zgorevanje ali celo kupiti novega. Tovrstni izgovori preprosto niso na mestu.
Naslovno fotografijo je ustvarila umetna inteligenca.
Brez komentarjev