Muskove napovedi je treba sprejemati z nekaj skepse, vendar napoved, da bo satelitski sistem Starlink izpodrinil 5G (in s tem operaterjem povzročil glavobole), ni čisto brez osnove.
Operaterji so veliko obljubljali, ko so se spravljali h gradnji mobilnih omrežij pete generacije. Vseh niso izpolnili. Ne še oziroma ne povsod. Še posebej ne, da bo 5G postal močna alternativa fiksnemu dostopu do spleta. Alternativa že, samo močna ne!
S 5G doma nikdar nisem imel težav. Hitrosti so odlične in pogosto večje od tistih, ki jih potrebujem. V tujini pa zadeve niso tako premočrtne. Dopust na Visu. Odličen signal omrežja 5G se ni odrazil v odličnih hitrostih. Večinoma okoli dvajset megabitov dotočno in deset odtočno. Nič posebnega, a z naskokom bolje od fiksnega omrežja v apartmaju, ki je od mene izbljuval kvečjemu dober megabit na sekundo. Ker mi je obratna smer bolj pomembna, sem pomislil, da bi lastnik nujno moral zamenjati internetni priključek. Če ni optike, potem je vse drugo boljše od obstoječega dostopa preko bakrenega kabla!
Vprašanje je, zakaj se odločiti. Mobilna omrežja in sateliti se zanašajo na radijske signale, zato imajo zelo podobne omejitve. Razlika je zgolj ta, kje je »radijski vmesnik«. V nizki zemeljski orbiti ali na par kilometrov oddaljenem »stolpu«. Poglejmo si podrobnosti.
Kako deluje mobilno omrežje, vemo. Telefon ali modem podatke izmenjuje z bazno postajo, ki je izpostavljena točka operaterjevega omrežja. Signal je lahko odličen, a hitrosti nizke. Kako to? Razlog sta kapaciteta omrežja in povezava bazne postaje. Kadar vas več uporablja isto bazno postajo in vsi zaneseno gledate filme, boste imeli na voljo nižje hitrosti kot v primeru, da ste na bazni postaji sami. Satelitski sistem teh težav nima. Vsaj ne še tako izrazitih. Kaže, da je Starlinkovih satelitov dovolj glede na trenutno število uporabnikov, Hkrati, ker je zasnovan za prenos podatkov, lažje poskrbi za kolikor toliko konstantne hitrosti v obe smeri.
Premikanje telefona ali modema v zaprtih prostorih zlahka povzroči slabo kakovost signala, kar pomeni, da morate najti idealno mesto, da dobite sprejem, če nameravate 5G uporabiti za povezavo domačega omrežja z internetom. Starlink je v tem pogledu primernejši. Elektronsko krmiljeno fazno anteno s številnimi majhnimi oddajniki in sprejemniki elektronsko usmerite v pravo smer in jo korigirate, da žarek sledi poti satelita prek vidnega dela neba. Postavite jo na odlično mesto, nakar z njo nimate nobenega dela več.
Čeprav v obeh primerih podatke »nosijo« radijski valovi, na zmogljivost povezave delujejo zelo različni dejavniki. Omrežje 5G se v funkciji alternative fiksnemu internetnemu priključku sooča s temi težavami:
- Šibki signali, ki zahtevajo večjo korekcijo napak in manj ambiciozno modulacijo.
- Zaradi preobremenjenosti stolpov, zlasti med množičnimi dogodki, je na voljo manj radijskih virov.
- Ozko grlo lahko postane slabotna povezava bazne postaje z omrežjem operaterja.
- Različni operaterji imajo dostop do različnih stolpov in radijskih pasov, kar pojasnjuje različne zmogljivosti.
Starlink pa z naslednjimi:
- Drevesa in stavbe lahko blokirajo del neba in del spreminjajoče se poti satelita.
- Močno deževje povzroča slabljenje signala v frekvenčnem pasu Ku (od 12 do 18 GHz).
- Uporabniki znotraj servisne celice si morajo deliti razpoložljivo satelitsko zmogljivost. Večja je preobremenjenost, slabše so zmogljivosti.
Ne vem, kateri pristop je primeren za vas. Ker je razvidno, da so zmogljivosti močno odvisne od razmer na izbrani lokaciji, predlagam, da s telefonom v roku večkrat izmerite dosegljive hitrosti omrežja 5G. Če boste z rezultati zadovoljni, potem zna biti to prava rešitev za vaše težave. Če se izkaže, da hitrosti niso dovolj velike in imate nad glavo veliko zaplato modrega neba, velja preizkusiti še Starlink. Kar pa se tiče apartmaja na Visu, bi bil ta neprimerno boljša izbira.
Naslovno fotografijo je z dodatnimi elementi opremila umetna inteligenca!
Brez komentarjev