Ker so grožnja zasebnosti, ni prav, da dovolimo nalaganje piškotkov. Toda v petnajstih letih so našli načine, kako ga zaobiti in spremeniti v brezzobega tigra. Bo ena najbolj nadležnih stvari na spletu končno dočakala nujne spremembe?
Piškotki lastnikom spletnih mest omogočajo zbiranje podatkov o obiskovalcih, od tega, ali so se prijavili z geslom, do tega, katere izdelke želijo kupiti in posledično, katere oglase bi morda želeli videti. Niso vsi neškodljivi. Posebej ne tisti, ki sledijo gibanju in navadam obiskovalcev. Njim so zagovorniki pravice do zasebnosti napovedali vojno in zaradi njih moramo vsake toliko ob obisku strani potrditi, da se piškotki naložijo na napravo. Tega se zavedajo lastniki strani, ki želijo, da dovolimo nameščanje vseh, še posebej onih, ki so povezani z oglaševalci. Uporabili so trik, da je volk sit in koza cela (nekako). Največkrat imamo na voljo dvoje: potrdimo vse piškotke ali izbirnik z več možnostmi, ki nas vodi do podrobnega opisa vseh, kjer nato pregledujemo in odberemo one, ki jih nočemo. Redkemu se ljubi, zato raje potrdi vse. Oni dobijo, kar želijo, in pravilu je zadoščeno. Občasno se najdejo strani z možnostjo, da dovolimo samo nameščanje nujnih, kar je za nas bolje (a slabše za oglaševalce).
Navadili smo se, da se strinjamo z vsem mogočim. Ko aktiviramo mobilno napravo, televizor ali namestimo novo aplikacijo, preprosto kliknemo »dovoli« in ne beremo, kaj smo potrdili. To je enako neumno kot varčni način televizorja. Uvedli so ga v upanju po manjši porabi električne energije. A če večina takoj preklopi na normalnega, lahko pozabimo na varčevanje. Če torej zaradi udobja privolimo v vse, smo se zavestno odpovedali zasebnosti in namen pravila je izkrivljen. Še dobro, da so to dojeli in razmišljajo o spremembi. A nikar se prehitro ne veselite. Evropski birokrati šele razmišljajo o spremembi in napovedujejo, da bodo začeli pripravljati predloge.
Možnosti je več. Od te, da se postopek za izdajanje dovoljenj prenese v spletni brskalnik, kar pomeni, da bi v enem koraku potrdili dovoljenja za izbrane piškotke za vse spletne strani, pa do umika zahteve po dovoljenju za namestitev tistih, ki zbirajo podatke za tehnične funkcije in preprosto statistiko. Svoj lonček je pristavila še industrija. Predlagajo, da se pravila o piškotkih prenesejo v splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR). Razlog je razmeroma preprost. Direktiva o zasebnosti, na podlagi katere morajo spletne strani prositi za dovoljenja, ima strožje zahteve, medtem ko GDPR uporablja pristop, ki temelji na tveganju. To podjetjem omogoča, da ukrepe prilagodijo stopnji tveganja, ki nastane zaradi obdelave podatkov.
Po eni strani je jasno, da ne smemo dopustiti podjetjem, da počnejo, karkoli se jim zljubi, a hkrati postaja jasno, da obstoječ pristop »kliče« po spremembah. O tem verjetno nihče ne dvomi. Vprašanje pa je, ali se bosta nasprotna tabora v pogovorih postavila eden proti drugemu ali pa bodo iskali postopek, ki bolje varuje zasebnost in je manj nadležen.
Brez komentarjev