Nekateri ste se ga že, toda verjemite mi, da jih je po domovih še zelo veliko in da imajo nekateri celo še vedno digitalni priključek ISDN!
Fiksni telefonski priključek je še vedno ena od storitev združenih paketov (trojčki in četverčki), čeprav v nekoliko drugačne obliki. Kot internetna storitev (VoIP), kar praktično pomeni, da operaterja uvedba ne stani nič. Razen stroška ustreznega telefona, ki ga preda uporabniku. Tako je pri vseh operaterjih, z izjemo A1, ki je ponudbo preoblikoval na način, da temelji na fiksnem ali mobilnem dostopu v internet z dodatnimi televizijskimi programskimi shemami in (ali) katero od nudenih storitev pretočnega videa. Med njimi seveda ni globalno daleč najbolj zanimivih, kot so Netflix, Amazon Prime Video ali Disney+.
Kljub napredku tehnologije imate nekateri še vedno digitalni telefonski priključek ISDN, ki je ostalina starih časov. A ga najstarejši operater vzdržujejo zaradi vseh vas, ki se mu iz tega ali onega razloga nočete odpovedati. Da je priključek še kako živ, dokazuje obvestilo izpred nekaj mesecev o podražitvi za dva evra. Težko najdem opravičilo za imetje priključka, ki najprej zahteva mesečno naročnino (v skrajnem primeru lahko znese celo dobra dva desetaka mesečno) in nato še plačevanje nekaterih klicev po porabi. Kdor priključek ima, verjetno ve, zakaj. Vsaj upam!
Kar pravzaprav želim povedati, je, da ni nobene potrebe po fiksnem domačem telefonu, saj mobilni telefoni in spletne komunikacijske storitve nudijo vse in še več, zaradi česar smo se jih nekoč oklepali. Najbolj zaradi nižjih tarif, ki so zaradi neomejenih količin v mobilnih paketih postale brezpredmetne. Verjamem, da bodo operaterji enkrat prenehali nuditi storitve preko telefonskega omrežja (bakrenih kablov), saj je tehnologija še bolj zastarela, kot je bil zastarel UMTS, ki ga je, kot vemo, Telekom Slovenije pred kratkim že izključil. Pred tem mora biti doseženo dvoje. Več optičnih priključkov in boljša pokritost prebivalstva s signalom mobilnega omrežja pete generacije (5G), ki se dobro obnese kot alternativa fiksnemu dostopu. Nečesa sicer ne moremo spregledati. Težav, ki jih imajo nekateri, starejši od 65 let z uporabo pametnih telefonov. Med njimi je namreč daleč največ tistih, ki hočejo še vedno imeti čisto običajen in preprosto telefon, ki ga znajo brez težav uporabljati celo življenje.
V primeru slabega mobilnega signala znotraj prostorov, kar ni izključeno in je lahko razlog, da hočete imeti fiksno telefonsko lino, uporabite funkcijo klica preko brezžičnega omrežja Wi-Fi. Večina novejših pametnih telefonov jo podpira in ravno tako nekateri operaterji.
Če nečesa ne potrebujem, potem je bolje, da tega nimam. Nobene potrebe ni, da se na fiksnem telefonu nabira prah in se hkrati v primeru brezvrvične izvedbe polni baterija. Že dolgo ga nisem prijel v dlan in ne pomnim, kdaj me je kdorkoli na stacionarno številko poklical. Celo pozabil sem jo. V družini je najmanj en, verjetno več pametni telefonov, zato stacionaren niti »za vsak primer« ni več potreben. Še posebej ne telefon VoIP, ki ne bo deloval v primeru izpada električne energije, ko ravno tako ne bo deloval internet. Ni dostopa, ni možnosti klicanja. V tem primeru je torej bolje, da stacionarni telefon izključite, pospravite v omaro in nanj preprosto pozabite. Ne morete? Potem ga pač imejte.
Ne v enem ne v drugem primeru ne boste finančno na boljšem ali slabšem. Izjema je priključek ISDN, ki je pravzaprav razlog, da o tem pišem. Za domače uporabnike je cenovna potrata, ki je ne morete upravičiti. Kdor ga ima in hkrati ni pripravljen, da bi se v celoti znebil fiksnega telefona, naj vsaj preveri, ali lahko preide na tehnologijo VoIP. Denarnica bo še kako hvaležna.
Naslovna fotografija: DepositPhotos






Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti.
Zakja bi ljudje spreminjali nekaj kar so navajeni tudi če je malo dražje.
Tu je situacija enaka tudi pri drugih storitvah.
Sploh še dokler operater storitev ponuja.
ISDN že dolgo nima prav nobene prednosti pred katero koli drugo tehnologijo, če jo je sploh kdaj imel. 😀