Bančni sistem je dolžan uvesti takojšnje plačevanje, kar v praksi pomeni, da bo prejemnik v Evropi dobil denar takoj po nakazilu, ne glede na dan ali čas izvedbe transakcije.
Hoteli ali ne, dejstvom ni mogoče ubežati. Brezgotovinsko plačevanje je vse bolj priljubljeno, a če želimo, da se bo trend nadaljeval, potem ni izgovora, da prejemnik plačila prek spletne ali mobilne banke ali celo poslovalnice tega ne prejme takoj. Četudi je morda nedelja ponoči, in ne čez nekaj ur ali celo dni, kajti tako zapoveduje evropska uredba, ki začne veljati 9. oktobra. Rekli boste, v čem je trik, ko vendarle takojšnja plačila poznamo že od leta 2020. Takrat so slovenske banke uvedle domačo shemo takojšnjih plačil Flik, ki obsega 700 tisoč uporabnikov in mesečno beleži milijon in pol transakcij.
Tokratna sprememba se nanaša na širjenje takojšnjega plačevanja na Evropsko unijo oziroma povezavo slovenskega sistema takojšnjega plačevanja (BIPS), ki ga upravlja Bankart, z evropskim (TIPS). 9. oktobra bomo priča naslednjemu:
- V mobilnih in spletnih bankah ter ostalih bančnih kanalih se bo pojavila možnost SEPA takojšnjega plačila.
- Vpeljan bo varnostni mehanizem VoP, ki pred izvršitvijo plačila preveri pravilnost vnesenih podatkov prejemnika.
- Dodana bo možnost postavljanja limitov za takojšnja plačila.
Varnostni mehanizem je vpeljan, da bi preprečil prevare in napačne vnose. Ne gre za nekakšno raketno znanost, temveč za preverjanje, ali sta naziv prejemnika in njegov račun (IBAN) povezana. Če se bomo na primer zmotili in zapisali napačno ime prijatelja ali se zmotili v računu, bomo obveščeni. Možno je troje: vse je v redu, naziv je povezan z vnesenim računom; račun in naziv nista povezana (pogosto pri spletnih prevarah); ali pa je bodisi napačen naziv bodisi račun.
Postavljanje limita je v funkciji preprečevanja, da bi zapravili preveč. Nastavimo lahko najvišjo vsoto posamezne transakcije (transakcijski limit) in vseh dnevnih transakcij (dnevni limit). Meje delno ščitijo pred zlorabami, saj preprečijo, da bi impulzivno zapravili preveč – če se jih držimo in jih po nepotrebnem ne spreminjamo.
Banke vse pogosteje sprejemajo »filozofijo« finančnih zagonskih podjetij in nudijo vse več storitev prek spleta. Addiko Bank je na primer z rešitvijo podjetja Rekono varne in zanesljive elektronske identifikacije omogočila povsem digitalno izkušnjo sklepanja gotovinskega kredita. Takojšnja plačila pa so udobna in priročna, a hkrati ne moremo zanikati, da postajajo zaradi vse večje odvisnosti od spletnih storitev manj varna. Varnost v spletu seveda ni danost. Skrbeti moramo zanjo. Napotki so znani, a jih ni odveč ponoviti:
- Ne odzivaj se na sumljiva sporočila s povezavo, ki naj bi jih poslala banka. Možno je, da spletni prevarant želi, da vpišeš podatke (PIN, gesla), s katerimi bo nato vstopil v tvoj račun. Če si v dvomih glede sporočila, pokliči banko na telefonsko številko, za katero veš, da je prava.
- Kdor ima več telefonov, naj enega nameni finančnim storitvam. Na tem ne počni ničesar takšnega, kar bi lahko bilo nevarno. Hkrati poskrbi, da bosta računalnik in telefon zavarovana pred škodljivimi kodami (če ne gre drugače, namesti protivirusni program).
- Poskrbi, da so naprave in aplikacije vedno nadgrajene na zadnjo različico.
- Vedno uporabljaj močna gesla in, če je na voljo, dvofaktorsko avtorizacijo (2FA). Gesel in kod PIN nikoli ne zapisuj na listke ali beležke, ki jih hraniš na pomnilniku telefona.
- Ko uporabljaš spletno ali mobilno bančno storitev, naj bo naprava priključena v varno omrežje. Vsaj takrat se izogibaj javnih brezžičnih omrežij.
- Redno preverjaj bančne izpiske in se prepričaj, da ni sumljivih transakcij.
- Nikoli se ne odločaj impulzivno, ko so v igri finančne storitve. Raje dvakrat premisli. Ponudbe, ki zahtevajo, da se odločiš takoj, bi morale vzbuditi sum, da niso takšne, kot se želijo predstaviti.
Brez komentarjev