Prenekatera industrija se je prelevila v podatkovno, saj so postali podatki dragocenejši od otipljivih »stvari«. Ker vse kaže, da po tej poti stopajo izdelovalci avtomobilov, se velja vprašati, ali bo zasebnost ogrožena celo za njihovim krmilom.
Nikoli v preteklosti avtomobili niso vedeli o tebi toliko, kot vedo zdaj. Večina sodobnih je stalno povezanih v internet, pri čemer je popolnoma irelevantno, kakšen pogon imajo, predvsem zato, da bi zagotovili več varnosti. Je to edini namen? Dovolj je, da enkrat pomočiš prst v marmelado, da se užitkom kasneje težko upreš. Enako je s podatki. Ko dojameš, da imaš podatke, ki nekoga zanimajo, in je pripravljen plačati zanje, se težko upreš skušnjavi.
Današnji avtomobili uporabljajo številna tipala za razumevanje okolja, analizo podatkov in zagotavljanje varnosti potnikov. Avtomobili so na primer opremljeni s tipali, ki merijo položaj zavornega pedala, hitrost vozila, gibanje voznika, okoliška vozila in celo semaforje. Zbrani podatki se prenašajo v električne krmilne enote avtomobila, računalnike, ki upravljajo številne sisteme avtomobila. Strinjam se, da so nujni za sisteme, ki pomagajo varovati tako potnike v vozilu kot ostale udeležence v prometu. Lahko pa imajo še drugačne konotacije. Podatki o vožnjah razkrivajo vzorec obnašanja, česar se ne bi branil noben resen oglaševalec. Policiste in zavarovalnice bi zanimala poročila o prekoračenih hitrostih in nevarnih manevrih, kajti ob primerni spremembi zakonov to pomeni samodejno pošiljanje zahtevkov za plačilo »davka« (kazni). To se sicer še ne dogaja, a ni zagotovila, da se nekoč ne bo. Beleženja podatkov bo kvečjemu več in ne manj in ti se bodo morali nekje kopičiti!
Kot je pokazalo poročilo fundacije Mozilla, si večina avtomobilskih podjetij pridržuje pravico do prodaje zbranih podatkov.
S povezanim avtomobilom, katerega delovanje je (preveč) odvisno od programske opreme, kreativnost in domišljija izdelovalcev ne bo imela meja. Poljski hekerji so ugotovili razlog, zakaj so se kvarili novi vlaki. Izkazalo se je, da je izdelovalec v programsko opremo vgradil varovalke, ki so preprečile, da bi se vlak zagnal, kadar je program na podlagi podatkov o lokaciji zaznal, da je bil več kot deset dni na lokaciji konkurenčnega servisa. Ravno tako naj bi se ob določenih časih sprožila obvestila o okvarah, ki jih v resnici ni bilo. Si predstavljate, da bo avtomobil po enakem kopitu javil, da je nujen obisk uradnega servisa, čeprav z njim ne bo prav nič narobe? Ne bi me presenetilo. Kot tudi ne odgovor izdelovalca. »To počnemo zaradi skrbi za varnost uporabnikov vozila, saj so za njegovo brezhibno delovanje nujni servisni in vzdrževalni posegi.«
Podatki, ki jih zbirajo, in jih bodo še v večjih količinah zbirali avtomobili, so potencialna nočna mora zasebnosti. Zlahka razkrijejo marsikaj, ob tem, da so politike zasebnosti proizvajalcev avtomobilov izjemno ohlapne. Pametni avtomobili predstavljajo kompromis med udobjem in zasebnostjo, ob predpostavki, da imajo vozniki možnost izboljšati zasebnost podatkov svojih avtomobilov. Resničnost je pogosto drugačna. V večini primerov nimamo nobene možnosti, da bi izklopili sisteme, ki zbirajo podatke, še manj, preprečili pošiljanje na strežnik izdelovalca, če ta podatke zbira in hrani. Toliko več razlogov za postavljanje pravil, kaj bo izdelovalcem dovoljeno in česa ne bodo smeli početi.
Naslovna fotografija DepositPhotos.
Brez komentarjev