NEDELJSKI NASVET: A tvoj zaslon tudi utripa?

Marjan Kodelja • 30. aprila 2023 ob 06:42

Utripanju zaslona telefona ne moreš ubežati. Upaš lahko, da utripa z dovolj visoko frekvenco, ki ne utrudi oči ali, v skrajnem primeru, ne povzroči glavobolov.

Se sprašujete, čemu utripanje. Razlog je preprost in povezan z naravo sijočih diod, ki so vir svetlobe tako zaslonom na tekoče kristalov kot zaslonov OLED. Ledice imajo digitalno naravo, zato ali svetijo s polno močjo, ali sploh ne. Daleč od principa starejših svetlobnih virov, katerih svetlobna jakost je odvisna od toka, ki teče skoznje. To povzroča manjše težave, kajti jasno je, da svetilnost zaslona ne more biti ves čas najvišja možna. Prilagajati se mora potrebam posameznika ali v primeru samodejnega prilagajanja svetlobnim razmeram, da je čitljivost zaslona vedno optimalna. Tako velja, da naj bo ponoči, ko je okolica temna, zaslon manj svetel kot podnevi na prostem, ko mora »preglasiti« dnevno svetlobo.

Večina zaslonov, naj bodo LCD ali OLED, uporablja pulzno širinsko modulacijo (pulse width modulation, PWM), ki s hitrim zaporednim prižiganjem in ugašanjem sijočih diod prilagaja svetilnost zaslona. S tem simulira svetilnost kjerkoli med nič in sto odstotki. Se pravi. Če je svetilnost 40 odstotkov največje, to praktično pomeni, da so sijalke 40 odstotkov časa vklopljene in 60 odstotkov izklopljene. Od frekvence, hitrost spreminjanja stanja, pa je odvisno, ali nas nastalo utripanje moti ali ne.

Utripanja s prostim očesom ne opazimo, a če je prepočasno, ga zaznajo možgani. Očesna zenica se ves čas prilagaja spremenjeni svetlobi, kar privede do utrujenosti oči ali v skrajnem primeru do bolečin v glavi. Pogled skozi objektiv kamere tako razkrije črne pasove, ki navidezno potujejo od zgoraj navzdol. Neposredno so povezani s svetilnostjo in frekvenco prižiganja sijalk. Tanjši so (ti motijo manj), ko je svetilnost zaslona visoka in širši, ko je nizka. Od tu težava povezane z uporabo telefona zvečer v zatemnjeni sobi.

Pri nižjih frekvencah prilagajanja svetilnosti, od 100 do 400 hercev, je zenica bolj dovzetna na spreminjanje svetlobe. Za nekatere, saj vsi nismo enako občutljivi na utripanje, pa so še posebej problematične frekvence pod 250 hercev. Nasprotno nas visoke frekvence prelisičijo in zato mislimo, da opazujemo svetlobo stalne jakosti. Četudi so na zaslonu črni pasovi, jih ne vidimo in ne zaznamo. V tem je skrit razlog, da se za enkrat sicer še vedno manjše število predvsem novih telefonov hvali s frekvenco ugašanje in prižiganje sijalk 1920 hercev, in da bo ta v prihodnosti še narasla. Obenem ni nepomembno, da jih večina dosega frekvenco samo med 240 in 480 herci (toliko na primer dosegajo Iphoni).

Zasloni na tekoče kristale LCD pogosto uporabljajo drugačno tehniko prilagajanja svetilnosti. Namesto ugašanje in prižiganja sijalk, prilagaja enosmerni tok in preko njega »največjo« svetilnost sijalk. S tem je odpravljena težava z utripanjem zaslona. Tehnike za enkrat še ni mogoče vpeljati v zaslone OLED, kakršne ima dandanes večina telefonov, saj znižanje toka poslabša prikaz barv. Če ne drugje, bomo torej tehniko modulacije PWM še nekaj časa videvali pri njih.