Ne zdi se mi, da gredo spremembe in izboljšave v pravo smer
Matjaž Ropret 26. novembra 2024 ob 16:45

Nubia Z70 Ultra je nov telefon za fotografske navdušence, ki si želijo malo drugačnega nabora kamer kot pri malodane vseh ostalih pretendentih za njihove evre. V ospredju je znova objektiv z goriščnico 35 mm, tokrat še s spremenljivo zaslonko. Toda nekatere druge manjše spremembe so po mojem mnenju skrenile s smeri, ki jo je znamka začrtala pred enim letom z modelom Z60 Ultra.

Sedma generacije Ultre izpod okrilja podznamke konglomerata ZTE je eden od vrste telefonov z novim procesorjem Snapdragon 8 Elite, ki jih v zadnjem obdobju predstavljajo kitajski proizvajalci. Dobra novica pri tem je, da se zaradi tega ni občutno podražil v primerjavi s predhodniki, saj za najbolj smiselno izvedbo z 12 GB+256 GB zahtevajo 749 evrov (minus 50 evrov začetnega popusta). Moral pa bi biti telefon še precej bolj zmogljiv od v tem pogledu že več kot zadovoljivega Z60 Ultra, tudi trajanje baterije, ki so jo še nekoliko povečali na 6.150 mAh (s 6.000 mAh), bi moralo biti zgledno. S tem že predhodnik ni imel težav in polnjenje z 80 W pomeni, da bo napolnjena hitreje, kot se bo uporabnik uspel urediti za odhod od doma. Brezžičnega polnjenja še vedno ni.  

Zaslon je znova »neprekinjen,« brez kakšne luknje ali otoka, seveda s skrito selfijevsko kamero, ki naj bi tokrat nudila nekoliko boljšo kakovost fotografij in videa. To kakopak obljubijo vsakič, še vedno pa smo kar daleč od klasike. Toda po drugi strani je užitev gledati Youtube in še kaj drugega na takem zaslonu. Tokrat navajajo diagonalo 6,85 palcev, ali se je res povečala od prejšnjih »uradno« 6,8 palcev, pa nisem prepričan. Vsekakor so povečali ločljivost s 1116 x 2480 na 1216 x 2688 pik, osveževanje s 120 na 144 Hz in svetilnost s 1500 na 200 kandel. Toda znova so pozabili poskrbeti za podporo formatom slike HDR (vsaj HDR10, če že ne Dolby Vision) in certificiranje na tem področju. Pri Z60 Ultra so kasneje, po nekaj mesecih sicer uredili podporo za sliko HD v Netflixu, to pa je bilo tudi vse.

Sam telefon bo znova orjaški, toda občutno lažji od prejšnjega, saj so maso znižali z 246 na 228 g. Ohišje je kovinsko in stekleno, zadaj so nekoliko premešali objektive in tisto ploščico izdelali za odtenek lepše. Tudi barvne kombinacije in vzorci so zanimivi. Android je že različice 15, ki ga prejšnja generacija še ni bila deležna, in s preimenovano preobleko (Nebula AI OS namesto MyOS). Slednja je bila sicer prej dokaj nevidna, večinoma je šlo kar za Googlov sistem in aplikacije. Še naprej žal ni podpore za eSIM, kar telefon naredi bistveno manj primeren za tiste, ki veliko potujejo v države, kjer je treba najti kakšno alternativo dragemu gostovanju.

Že doslej sem nakazal, da nekatere pomanjkljivosti ostajajo, toda Nubia je vsaj glede na podatke dejansko poslabšala marsikaj, kar mi je bilo všeč pri Z60 Ultra in kar je ta telefon naredilo res edinstven. Že za vmesno »osvežitev« Z60 Ultra Leading Edition (z malce navitim procesorjem) so zamenjali tipalo glavnega objektiva z za odtenek manjšim (velikosti 1/1,56 palca namesto 1/1,49 palca) pri sicer enakem številu megapik in menda »navili« obdelavo signala, ki je bila v osnovi dokaj nevsiljiva.

Pri širokokotnem objektivu so, menda zaradi želja uporabnikov, goriščnico spremenili z 18 na izredno širokih 13 mm. Ne samo to, tudi tipalo je po novem povsem druge vrste. Medtem ko je prejšnje z velikostjo 1/1,55 palca dejansko po kakovosti skorajda pariralo glavnemu in je bilo mogoče brez skrbi o kakovosti fotografirati z 18, 24, 35 ali 50 mm (seveda govorim o ustreznicah »filmskemu« svetu), pa zdaj skoraj zagotovo ne bo tako, ampak bodo razlike precejšnje in vpliv slabše svetlobe večji. Prav tako je bil širokokotni objektiv odličen za video, zdaj najbrž ne bo več.

Tudi optične povečave pri teleobjektivu je zdaj manj, goriščnica je 70 mm namesto prejšnje 85 mm. Resda kakovost teleobjektiva ni bila najboljša in predvsem ne na ravni ostalih dveh, a je bil kljub temu uporaben in predvsem nudil ravno pravo razmerje med tem, da približa motiv, a hkrati ni »zuma« že preveč, kot ga je lahko pri telefonih s petkratno povečavo (sicer na bolj široko osnovo, a kljub temu z goriščnico okrog 120 mm). Izboljšava pri teleobjektivu je v tem, da lahko deluje v makro načinu.

Če povzamem, kombinacija goriščnic 18 – 35 – 85 mm se je slišala in je bila tudi v praksi doslej najbližje, kolikor je mobilna sfera prišla klasičnim fotoaparatom. Zdaj bodo kupci dobili optičnih 13 – 35 – 70 mm, programsko zamaskiranih s starimi, zdaj pretežno digitalnimi vrednostmi v aplikaciji (z izjemo 35 mm), kar seveda lahko storijo tudi vsi ostali proizvajalci, a to ni to. Tokrat me je Nubia razočarala in upam, da bo čez leto z Z80 Ultra znova naredila kakšno pravilno odločitev. V nasprotnem primeru bom lahko rekel le, da ji je enkrat (naključno?) uspelo, nato pa je še ona podlegla prevladujočim trendom v mobilniški fotografiji.

Fotografije: Nubia

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja