Ne verjamem, da bomo vsi redno uporabljali umetno inteligenco

Vprašanje »Ali nam bo umetna inteligenca (UI) vzela službe?« preigravamo že dolgo. Znova je toliko bolj aktualno s porastom sposobnosti in pomembnosti orodij za (po)ustvarjanje besedilnih in grafičnih (pa tudi video) vsebin. Toda tokrat se ne bom ukvarjal s črnoglednim napovedovanjem prihodnosti, temveč v prvi vrsti s tem, kdo in v kakšni meri bo za svoje delo uporabljal (tudi) umetno inteligenco.

Oboje je resda vsaj do določene mere povezano, kajti predpostavka je, da se bodo tam, kjer bo UI nadomeščala zaposlene, tudi tisti, ki bodo ostali, pri svojem delu zanašala na tovrstna orodja za večjo produktivnost. Z drugimi besedami, ChatGPT, Copilot, Dall-e, Midjourney in podobni pripomočki jim bodo pomagali, da bodo zadeve opravili pol hitreje in pol lažje. Vendar, ali bo res tako? In če bo, pri koliko poklicih oz. delovnih mestih.

Hitro lahko pomislimo na ponavljajoča se, rutinska, »dolgočasna« dela, ki jih imajo različni pisarniški profili zaposlenih, od pripravljanja poročil, »prekladanja« številk do pisanja obvestil zaposlenim, odgovarjanja na tipična e-poštna sporočila, vnašanje podatkov in druga, ki se jih da ali avtomatizirati ali dokaj dobro pokriti z generativno UI. Predstavljal bi si, da še vedno mora kdo na koncu pogledati, kaj je »stroj« dejansko izpljunil, in morda kaj popraviti, kar bo naloga omenjenih zaposlenih, ki bodo lahko pridobljeni čas porabili za kaj drugega, bolj koristnega (v kolikor je nekaj takega sploh v opisu njihovih del in nalog). Če odmislimo šolarje, dijake in študente, ki se bodo v želi po čim manjšem trudu zagotovo zatekali k GPT-ju (ali čemu drugemu) za pisanje seminarskih nalog in še kaj, nekaj takih delovnih mest, kjer bo možno tovrstno prepuščanje dela računalniku, zagotovo obstaja. Verjetno pa bo od samega podjetja in tudi posameznih šefov odvisno, ali se bodo podali tako smer ali bodo ostali bolj pri klasičnem načinu. Verjetno bo to vsaj delno narekovalo tudi širše okolje, kajti če bodo določeni igralci na trgu zaradi tovrstnih »optimizacij« postali stroškovno učinkovitejši, kot temu radi rečejo (čeprav sam zaposlenih nočem nazivati kot »strošek«), in bodo zato lahko izvajali cenovni pritisk, se bodo morali tudi ostali hočeš-nočeš prilagoditi.

Potem so tu poklici nekje vmes, med (morda navidezno) lažjimi in zahtevnejšimi, predvsem tisti z določeno mero pričakovane in nujne kreativnost, ali pa taki s precejšnjim razponom med enostavnejšimi in kompleksnejšimi nalogami. Novinarstvo je že med temi. Povsem si lahko predstavljam, da bi UI spisala enostavno vestičko, samo »pametne« vhodne podatke bi morala imeti, torej odgovore na ključna novinarska vprašanja (kdo, kaj, kako, kje, kdaj, zakaj) ali podatke (npr. rezultate, strelce in podobno pri športni tekmi, ali število poškodovanih pri nesreči), morda še kakšno okoliščino, in bi lahko po določenem kopitu naredila vest neposredno za objavo. Pri vsakem drugem žanru bi bilo skoraj zagotovo treba še precej piliti za njo, pa tudi poskrbeti, da si ni morda česa izmislila, kajti GPT neredko počne ravno to. Vprašanje je tudi, koliko bi bilo še dela, če bi UI izgotovila določeno osnovo. In, predvsem, ali bi se to sploh splačalo. Pisanje člankov, vsaj takih, kot je dotični, ki naj bi imeli določeno zgodbo, t. i. dramaturški lok, smiseln tok, jasno in konsistentno podajanje misli ter še veliko drugih lastnosti, lahko zahteva več dni razmišljanja, tudi zbiranja materiala, in zato pisanje od začetka do konca. V kolikor UI sestavi osnutek ali predlog, ima lahko nazadnje »pravi« avtor celo več dela, da to spravi v tako celoto in obliko, kot jo želi.

Kako uporabljati orodja, kot je ChatGPT, si preberite v članku na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

Zelo podobno bo pri kakšnem upravljavcu profilov na družabnih omrežjih (UI to zna, a se začne hitro ponavljati in pokaže malo izvirnosti), programerju ali še komu. Programerji pri orodjih, kot je GPT, ugotavljajo še nekaj. Znajo sicer spisati računalniški program, enako kot recenzijo gledališke predstave, pogrebni govor ali časopisni članek, toda pri tem obstaja zelo velika in verjetna možnost, da ne bo ravno vse v tem končnem izdelku točno in resnično. Tako je denimo program zastavljen ravno toliko drugače, kot bi se ga lotil programer, da mora slednji za UI popravljati skoraj vse. In tako gre v nič delo obeh. Lahko pa se program tudi pretvarja, da dejansko omogoča določene lastnosti, toda podrobnejši ogled pokaže, da je koda spisana narobe. Kar bo morda »pomočnik« celo priznal po določenem vztrajanju izpraševalca, vendar programerju to kaj malo pomaga, saj bo, kot še vedno doslej, moral zadevo urediti sam.

Zlahka si predstavljam, da bodo v takem položaju še mnogi. Denimo analitiki, raziskovalci, grafični oblikovalci in še marsikdo. Na prvi pogled izgleda, kot da jim UI lahko obilno pomaga, a še ta pomoč ne gre v pravo smer, kar je zelo možno in verjetno, potem je skorajda bolje, da je ne bi bilo. Seveda si lahko zamislimo več profilov, ki bi jih lahko nadomestila kombinacija robotov in pameti, kot so delavci v skladiščih, morda šoferji ali agenti v klicnih centrih (najmanj v angleščini, morda pa še v kakšnem drugem jeziku).

Toda potem so tu poklici, ki jih UI verjetno ne more nadomestiti ali če jih že lahko, bi to sprožilo prevelik odpor med onimi na drugi strani. Predstavljajte si, da verski obred vodi »GPT-duhovnik« ali da mladino uči »Copilot-učitelj«. Menda so poskusi že bili, vendar množične menjave ne vidim na obzorju. Še manj pri zdravnikih, znanstvenikih in še kom. Zagotovo bodo umetno inteligenco na tak ali drugačen način uporabljali, navsezadnje pomoč pri obdelovanju podatkov in sprejemanju odločitev pride prav, jo tudi pomagali razvijati, a zaradi nje njihova mesta po mojem mnenju niso ogrožena.

Zelo verjetno bo realnost precej dolgočasna, daleč od kakšne revolucije. Uporabljali bomo bolj napredne spletne iskalnike, »umetna inteligenca« nam bo iskala in pripravljala enciklopedične razlage, opravljala nekatere lažje naloge, kjer za njo na poti do (primernega) končnega izdelka ne bo treba veliko popravljati, pomagala nam bo pri priložnostnih izdelavah vsebin, za katere je treba vsaj zasilno obvladati kakšno orodje (denimo izdelavo kakšnega plakata, videa za obletnico ali risbe), toda tisto zares pomembno, kreativno, profesionalno bomo, prepričan sem, še dolgo pretežno počeli sami, ker nam bo tako najlažje in bomo imeli največ kontrole nad kakovostno končnega izdelka.

Naslovna fotografija: DepositPhotos