Fiziki vsako razširjanje valovanja ali delcev skozi medij imenujejo sevanje. Beseda ima v ljudski konotaciji velik negativni predznak zaradi povezovanja z res nevarnim radioaktivnim sevanjem. A kot ni strupena večina gob, tudi večina sevanja ni!
Radijska komunikacija potrebuje prostor za prenos podatkov in v tem najdete razlog, zakaj dodajajo nove frekvence. Primerjamo jih lahko s cestami, na katerih število vozil, ki v določenem času prispe na cilj, predstavlja zmogljivost omrežja. Po ozki cesti jih prispe manj, kot široki, ki dopušča večje hitrosti, medtem ko so ceste z več pasovi glede tega še boljše. Da o širokih avtocestah ne govorim. Omrežje 5G bo slonelo na kakovostnih regionalnih cestah, le kjer bo potrebno, bodo na voljo široke, a kratke avtoceste. Oziroma povedano radijsko. Večina omrežja bo delovala s frekvencami pod 6 GHz, manjši del pa zaradi omejenega dosega na višjih.
V tem grmu leži razlog, zakaj omrežje pete generacija predvideva razširjeni spekter elektromagnetnega valovanja. V začetku bo večina držav uporabila frekvence na območju med 3,3 in 3,8 Ghz ali druge, ki so na voljo pod mejo 6 Ghz. Enake, kot jih uporabljajo obstoječa omrežja mobilne telefonije in brezžična omrežja Wi-Fi. Prav tako bodo operaterji uporabili tudi frekvence, ki se bodo sprostile nekoč v prihodnosti z ukinitvijo starejših tehnologij (2G ali 3G). Poleg teh pa tehnologija 5G dovoljujejo tudi uporabo višjih frekvenc, največ govora je v milimetrskem območju med 26 in 28 GHz. Omogočile bodo pomembno povečanje kapacitet v primerjavi z nižjimi frekvencami, to pa pomeni več sočasnih uporabnikov in višje hitrosti prenosa podatkov. Njihova slaba stran pa je občutno manjši domet, zato bodo operaterji »grozde« baznih postaj višjih frekvenc postavili, kjer se bo zanje izkazala potreba. Na papirju so v prihodnosti mogoče tudi izrabe frekvenčnega območja okoli 86 GHz.
Na sliki je razvidno, da so vse zamišljene frekvence pravzaprav že zdaj uporabljene. Na spodnjem delu najdete mobilna in brezžična omrežja, na zgornjem, ki nekatere najbolj skrbi, pa med drugim delujejo usmerjene mikrovalovne povezave in komunikacijske povezave s sateliti. Ne mislim se spuščati v polemiko o varnosti ali nevarnosti elektromagnetnega valovanja.
Fizika je neizprosna in se ji ne da ugovarjati z alternativnim razumevanjem naravnih zakonov. Iz slike pa lahko razberete, da 5G na nižjih frekvencah ne more biti nič bolj nevaren od obstoječih mobilnih omrežij, za katere se lahko strinjamo, da nam pomenijo preveč, da bi jih hoteli ugasniti. Višje frekvence za enkrat še niso v uporabi, tehnologija jih dovoli, ali bodo kdaj v uporabi, pa bomo videli. Še vedno pa gre za radijske valove, za katere fizika pravi, da so neionizirajoče valovanje s premalo energije, da bi lahko prekinjalo kemijske vezi ali kvarilo verigo DNA. Morebitne škodljive vplive segrevanja tkiv, ki ga lahko povzroči vsako elektromagnetno valovanje, tudi najnižje frekvence, pa preprečujejo pravila o najvišjih dovoljenih močeh, s katerimi lahko oddajo oddajniki.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev