Ne najvišja gledanost, zato pa rekordni prenos podatkov v mobilnih omrežjih med olimpijskimi igrami
Matjaž Ropret 23. avgusta 2021 ob 06:35

Tokijske, za leto dni zamaknjene olimpijske igre niso povzročile rekordne gledanosti. So pa poskrbele za še dodatno rast pretočnega videa (»streaminga«) in vsaj pri Telekomu Slovenije še za doslej najvišje količine prenosa podatkov v mobilne omrežju.

Vodilni slovenski operater je sporočil, da je v času olimpijskih iger zabeležil rekordne količine podatkovnega prometa v mobilnem omrežju in števila gledalcev platforme Neo na spletu. Podatkovni promet se je v teh 14 dneh povečal za 80 odstotkov, veliko več kot običajno je bilo prenosa podatkov v gostovanju in ogledov prenosov športnih vsebin na spletnem in mobilnem Neu. V Telekomu ocenjujejo, da »so mnogi uporabniki dogajanje v Tokiu spremljali tudi med dopusti, ne glede na to, ali so bili v Sloveniji ali v tujini.«

Šport je tako še presegel delo in šolanje na daljavo. To dvoje je že med zaprtji ne tako dolgo nazaj povzročilo podatkovne rekorde. »V času olimpijskih iger pa je bil dosežen še višji, nov zgodovinski rekord količin mobilnega podatkovnega prenosa,« so zapisali v Telekomu in se hkrati pohvalili, da je omrežje delovalo brez težav.

Omenjeni operater je med igrami tudi zagotavljal gigabitne povezave med Ljubljano in Tokijem za potrebe televizijskih prenosov nacionalne televizije. Pri tem si seveda lahko želimo, da bi v prihodnje taka sodelovanja dala še kakšne dodatne rezultate za naročnike in gledalce, denimo možnost ogleda v razločljivosti 4K.

Nasploh je igre, pa tudi druge večje športne dogodke tega poletja, med njimi evropsko prvenstvo v nogometu in teniški turnir v Wimbledonu, v »televizijskem« smislu zaznamoval kar občuten prehod gledalcev na pretočni video. Po spletu (v brskalniku ali v aplikaciji) si je otvoritveno slovesnost ogledalo 279 odstotkov več ljudi kot otvoritev zimskih iger v Pjongčangu l. 2018, je izmerilo specializirano podjetje Conviva. Glede tega podatka smo lahko malo zadržani, kajti zimske OI nikoli niso tako množično gledane kot poletne in vmes so minila tri leta in pol, a vseeno tudi drugi podatki nakazujejo, da je spremljanje športa prek internetnih povezav in morda na »alternativnih« zaslonih, ne na televizorju, vse bolj vsakdanje. Prenosi aplikacij za pretočni video so v času OI, zaključka evropskega prvenstva v nogometu in Wimbledona zrasli med 50 in 200 odstotki glede na siceršnja dnevna povprečja v zadnjih mesecih.

Vseeno pa Mednarodni olimpijski komite in nosilci pravic za prenose ne morejo biti najbolj zadovoljni z letošnjo gledanostjo. Ta je bila za približno 20 odstotkov nižja kot pri prejšnjih igrah pred petimi leti v Riu de Janeiru, pa že takrat je nekoliko upadla v primerjavi z Londonom in Pekingom. Tule so podatki podjetja Nielsen, reference na tem področju, o dosegu:

1988 Seul194 milijonov
1992 Barcelona 192 milijonov
1996 Atlanta209 milijonov
2000 Sydney  185 milijonov
2004 Atene203 milijonov
2008 Peking    215 milijonov
2012 London 217 milijonov
2016 Rio de Janeiro198 milijonov
2021 Tokio   150 milijonov

Pri tem je prav tako treba upoštevati določene dejavnike, kot so časovne razlike – sploh za evropske gledalce, ki se tradicionalno bolj zanimajo za olimpijsko dogajanje kot denimo ameriški – in »koronski« časi, ko so tekmovanja negotova in so nekateri malce izgubili interes za spremljanje športa.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.