Ne jim zameriti, saj (očitno) ne vedo, kaj počnejo!
Marjan Kodelja 14. januarja 2022 ob 06:12

Digitalizacijo (informatizacijo) javne uprave upravlja tajna združba intelektualcev, ki se jim sanje ne, kaj ljudje potrebujejo. Izjava o seznanitvi z napotitvijo mladoletnega otroka v karanteno to (spet) dokazuje.

Na zadevo je vedno mogoče gledati iz dveh kotov. Ali je storitev v voljo? Če je odgovor potrdilen, potem si lahko snovalci čestitajo. Sedi »pet«. Je uporabna? Razumljiva? Nedvoumna? Nezapletena? Nestresna? Dovolj je en negativen odgovor in vseeno bi bilo, če ne bi obstajala. Žal večina slovenskih sodi v ta koš, o čemer se vedno znova prepričam, ko sem jih prisiljen uporabljati. Ta teden, ker sem (čeprav sploh nisem hotel) izpolnjeval po mojem mnenju popolnoma nepotrebno, birokratsko zapovedano izjavo. Čemu? Vem, kaj pomeni, da je otrok zaradi tveganega stika napoten v karanteno in kaj mi je v tem primeru storiti. Nobene potrebe ni, da se pred »državo« dodatno izjasnim. A če se že moram, potem naj bo proces čim manj dvoumen.

Gremo lepo po vrsti. Šola starša obvesti, do kdaj je razred v karanteni, kdaj se učenci vrnejo v šolske klopi in poda še nekaj dokumentov z navodili, kako se obnašati. Takisto vas kmalu razveseli še obvestilo NIJZ-ja o napotitvi v karanteno na domu z milo rečeno bedastim spremnim besedilom. Kdor ga je sestavil, bi moral razmisliti, kdo ga bo bral. Najbrž ne prav veliko pravnikov, čeprav je za neuko ljudstvo sestavljeno premalo berljivo in preveč birokratko suhoparno. A recimo, da se nekako pretolčete skozenj. Nekje proti koncu (predolgega) besedila, ki ga dobijo starši otrok ali zaposleni, ki so morda bili v stiku z okuženim, najdete naslednje:

»Prosimo vas, da v roku 24 ur na naslednji povezavi eUprave izpolnite Izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu: https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/potrdilo-o-karanteni.html. Na portalu eUprava se ta izjava imenuje Izjava o karanteni na domu (z uporabo e-identitete ali brez nje).«

Bog ne daj, da imate elektronsko potrdilo, kajti potem se boste zaplezali. Namreč nikjer v besedilu ali na spletni strani ni niti z besedo omenjeno, da gre za dve obliki izjave. Bodisi jo izpolnite zase ali za mladoletno osebo, ki tega sama ne more (ali sme) storiti. Nikjer ni zapisano naslednje. Če izjavo izpolnjujete zase, potem lahko uporabite eno od obeh možnosti, medtem ko je v primeru otroka, možna le druga. Torej brez e-identitete? To so mi povedali na tehnični podpori, ta del moram pohvaliti. Kapo dol. Brez predolgega čakanja na prostega operaterja, prijaznost, znanje in močni živci. Ko sem dojel, v čem je kavelj 22, nisem mogel iz svoje kože. »Zakaj to nikjer ne piše. Niti v poštnem sporočilu niti na spletni strani«. Bolj poštenega odgovora do zdaj od javne uprave še nisem prejel. »Naša naloga je tehnična pomoč, na to nimamo vpliva«.

Slovenija ne potrebuje službe za digitalizacijo, potrebuje pa ministrstvo za preprečevanje neumnosti in preverjanje kakovosti javne uprave!

Zapisal bom, da bo nedvoumno. Če se odločite za uporabo digitalnega potrdila (e-identitete) sistem predvideva, da izjavljate v svojem imenu in vam ponudi le možnost, da izjavo elektronsko podpišete. Nič drugega. V primeru brez elektronske identitete pa vam ponudi možnost izbire. Izjavljate zase ali v imenu vzdrževane osebe, a nato ste prisiljeni ročno vnesti cel kup osebnih podatkov, med njimi tudi svojo in otrokovo matično številko (EMŠO) ter številko osebnega dokumenta. Zna biti zamudno, če si prej ne pripravite dokumentov! Sprašujem se, čemu ni možno izpolniti izjave v imenu otroka z uporabo elektronske identitete, saj bi v tem primeru lahko sistem podatke pridobil iz registra osebnih podatkov. Podobno kot lahko do podatkov otrok dostopamo v zdravstveni bazi eZvem. Če že obstaja storitev, potem naj bo narejena tako, kot mora biti. Ne le napol in površno. Mimogrede, v dopisu prav tako nisem zasledil, kaj storiti v primeru, če starš nima računalnika. Verjetno to pomeni, da NIJZ-ju pravzaprav vseeno za izjavo, vse skupaj je tam zgolj zato, da je zadoščeno kakšnemu pravilniku ali napotku.

Ne vem, kaj si o tem misli minister službe za digitalizacijo Andrijanič, kajti če je kolikor toliko resen v svojem delu, potem bi se moral ta hip sekirati zaradi storitve spletnega naročanja obiska na upravni enoti. Že tako zamujamo, kajti nobenih ovir ni bilo, da ne bi storitve »UeNaročanje« imeli že vsaj nekaj let, toda da ponudijo spletno storitev s tolikšnimi hudimi varnostnimi pomanjkljivostmi, bi bilo smešno, če ne bi bilo tragično. Najmanj čudno je, da v testnem obdobju ne zaznajo težav, nato pa se v enem dnevu izkaže, da je zaradi diletantsko narejene aplikacije mogoče nepooblaščeno brisati termine, pregledovati prijave in da so bili izpostavljeni osebni podatki prijavljenih. Gregor Spagnolo je namreč za Radio Slovenija dejal: »Do podatkov si lahko dostopal samo s spreminjanjem številke v naslovni vrstici brskalnika.« Sprašujem se, ali je aplikacijo napisal srednješolec kot del seminarske naloge ali resna ekipa programerjev? In. Kaj za vraga so počeli preizkuševalci v testnem obdobju, da v nebo vpijoče napake niso opazili?

Zdi se, kot bi se nekdo norca bril iz ljudi. Se ne zavedajo, da javno upravo in njihove podizvajalce plačujemo državljani, zatorej ni vseeno, kaj počnejo z našim denarjem. Ko ste resno bolni, obiščete zdravnika specialista, ne plemenskega vrača (čeprav zadnje čase niti to ni več gotovo), torej naj izdelavo aplikacije, spletne strani in informacijskih storitev zaupajo nekomu, ki se na delo res spozna, ima izkušnje in ne nekomu, ki izpolnjuje druga (neznana) merila.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
4 komentarji
  • Marjan, v 2. delu članka (ki bi lahko bil ločen prispevek) si pozabil poudariti dve zadevi:
    – novega ministra za digitalizacijo ne zanimamo občani, uporabniki estoritev vlade – ampak je prišel, da čim bolj na široko odpre vrata določeni multinacionalki. To pa ima ravno dovolj časa do volitev…
    – In drugo, aplikacijo Naročanje ni spisala skupina srednješolcev za seminarsko nalogo, ampak gre za javno naročilo vlade, ki naju bo (med drugimi davkoplačevalci) stalo cca 350 k€. To je za tako aplikacijo, po mojem nestrokovnem mnenju ogromno… Upam, da bo država ta znesek izterjala nazaj z obrestmi n pogodbenimi penali za slabo izvedeno javno naročilo. Če bi šlo za slabo (luknjasto) asfaltiran cestni odsek, bi se namreč zgodilo ravno to…

    Pozdrav od rednega bralca!

    • Se popolnoma strinjam. Morda enkrat ob priliki ločen članek o tej temi, kajti nisem videl, da je v igri tolikšen znesek. To je veliko, sploh za diletantsko spisano rešitev in dvomim, da bo država denar izterjala. lp Marjan

  • Ne vem, če to povsem drži, mi smo uporabili certifikat in smo ravno tako lahko za otroka pridobili potrdilo.

    • Kot sem enkrat že zapisal sem poskusil večkrat in vedno enako. Poleg tega so na tehnični pomoči to potrdili. Je pa malo čudno že to, da enim uspe, drugim pa ne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.