3D-tiskalnik je čudovita zadeva. Z veseljem bi ga imel doma, če bi bil izpolnjen en pogoj. Da bi bili zastonj na voljo načrti za gradnjo vsega, kar bi si zamislil!
Že dolgo spremljam napovedan vzpon 3D-tiskalnikov, ki se pravzaprav še ni zgodil. Razlog je silno preprost. Ogromen razkorak med zmogljivostmi in preprostostjo uporabe. Skoraj vse lahko naredijo iz topljive plastike, ali ničesar, če ne najdemo, ali ne znamo ustvariti 3D-računalniškega modela. Oblikovanje tega v profesionalnem programu pa ni niti preprosto niti poceni, medtem ko o preprostih orodjih, ki bi načrt pričarale iz fotografij želenega predmeta, ni ne duha ne sluha!
Kakšnih deset let je od tega, ko sem se prvič srečal s to, takrat izredno opevano napravo, ki je obljubljala nič manj kot funkcije »replikatorja« v zvezni ladji Enterprise. Seveda ni bilo nič od obljube. Všeč mi je bil tiskalnik, ki je pravzaprav brizgal lepilo na prah in plast za plastjo gradil predmet. Njegova slabost? Za domačo uporabo nesprejemljiva cena. Malce kasneje so prišli »pravi« – brizgalci plastike. V »prafaktorjih« in za okoli »jurja«. Motorji, žici, stikala, čipi, plošča za elektroniko, diode, kovinska vodila … Dva dni je trajalo, da ga je kolega Jaka sestavil, čeprav sem mu nekaj ur celo pomagal. Nato je steklo. V afektu navdušenja nad novo igračo. Po nekaj natisnjenih predmetih pa je kmalu ugotovil, da preprosto nima ne časa ne volje, da bi se naučil in nato več ur oblikoval tridimenzionalni model, le zato, da bi natisnil majhen predmet, ki bi v najboljšem primeru živel kot obesek za ključe ali lovilec prahu na polici. Da bi natisnil zamenjavo za obrabljeni plastični del gospodinjskega aparata, se je izkazalo kot misija nemogoče. Saj veste. Čas, znanje, potrpljenje, pravi material, … Deset let kasneje se je nekaj vseeno spremenilo. Soliden tiskalnik 3D dobite že za nekaj sto evrov. Sestavljenega in pripravljenega za takojšno uporabo. Kdor želi, še vedno lahko brklja po njem. Mu ojača vodila, vgradi gretje pladnja ali ga celo obda s toplotno komoro. Zato, da bi lahko uporabil zahtevnejši material za gradnjo od plastike ABS.
V vsem tem času se načrtovanje ni spremenilo in premaknilo z »mrtve točke«. Imel sem preblisk, da bi natisnil plastično držalo za zaveso ali en čuden delček pomivalnega stroja, ki je preprečeval, da bi koš zdrsel iz vodila. Izkazalo, da je košček kovinske žice takoj rešil težavo, medtem ko bi mi tiskanje vzelo nekaj dni ali celo tednov. Nisem vešč oblikovanja 3D-modelov in nimam dragega profesionalnega programa Solidworks, ki ga v ta name največkrat omenjajo. Najti bi moral nelegalno različico ali kateri drugi brezplačni, podobno zmogljiv program. Ničesar pretresljivega. Zahtevno je, kar sledi. Najprej moraš program dobro obvladati. To ni Word. Ne moreš sesti za računalnik, potegniti nekaj črt z miško in pričakovati, da bo tiskalnik ustvaril v merah in videzu popoln predmet. Ure so potrebne za osnovno učenje, nakar pride na vrsto pridobivanje izkušenj. Natisnili boste nič koliko slabih in neuporabnih predmetov, predno bo natanko tak, kot ste si želeli oziroma zamislili. Pomembno je tudi razumevanje, kako tiskalnik deluje, in se prilagoditi gradnji plast za plastjo. Vzemimo primer piramide. Gradnja se mora začeti na spodnji večji ploskvi in nato nadaljevati do vrha. Obratno ne bo šlo. Tiskalnik ne more plasti graditi v zraku. To je ravno tako treba upoštevati. Pravilno obrniti model in ugotoviti, katere podrobnosti na njem tiskalnik ne more zgraditi in zahtevajo drugačen pristop oziroma dodatno obdelavo.
3D-tiskalniki so ene zanimivejših sodobnih naprav. Omogočajo veliko. Primerni so za izobraževanje, sproščajo ustvarjalnost in rešijo težavo, ko je nujno potreben plastičen predmet samosvoje oblike, ki ga nikjer ni mogoča kupiti. Žal zahtevajo še nekaj. Ne zgolj veliko, temveč ogromno časa, kar dodobra zmanjša njihovo uporabnost. Kdor nima veliko prostega časa ali tiskalnika ne misli uporabljati za komercialne namene, naj še nekaj let počaka. V upanju, da bo seznam prostih modelov 3D na internetu še veliko bolj pester in da bodo izdelovalci naprav začeli objavljati načrte za tisk plastičnih rezervnih delov.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
- Samsung sestavine telefona zanimajo le še v povezavi z umetno inteligenco
- 120 milijonov investicij v obnovljive vire energije
- Ksenomorf ponovno dobil mogočno NASPROTNICO?
- Iz Prage še dostopna pametna ura in slušalke ter zelo zanimivi bateriji
- Peterica novih telefonov serije Xiaomi Redmi Note 14 od dobrih 200 do 500 evrov (#video)
Se ne bi ravno strinjal… na netu je ogromno že narejenih stvari, tudi oblikovanje novih ne en bavbav, Blender je zastonj, Fusion za osebno uporabo tudi….
Ja, pri nas ima starejši otrok natisnjenih ogromno “že narejenih stvari z neta,” so pa to pretežno “traparije,” ki so sicer strašno kul, ampak istočasno tudi povsem nepotrebne. 😀 Število res uporabnih zadev s 3D-tiskalnika pa je precej manjše.