Letošnjo pomlad in še posebej poleti se prodaja osebnih računalnikov po dveh letih vnovičnega buma umirja, v bistvu kar ustavlja, pa vendar je obdobje od marca 2020 naprej pokazalo, da brez PC-ja (ali Maca, če ga štejemo za svojo kategorijo) še vedno ne gre. Prenosnik je ključna naprava za resno delo ter kljub telefonom, tablicam in velikim televizorjem pomembna tudi za zabavo. Žal je ponudba v Sloveniji še vedno obupna in marsikdo se tega nakupa, vsaj po mojem mnenju, loteva napačno.
Izbira prenosnikov je v tem času eksplodirala. Na voljo so najrazličnejši modeli, tako glede velikosti in mase, kot glede oblike, namembnosti, zmogljivosti, dodatnih lastnosti. Slovenski trg te raznolikosti na žalost ne odraža, skok v kakšno dobro založeno nemško spletno trgovino pa razkrije, kaj vse se da dobiti. Pogosto tudi v akcijskih ponudbah po zelo dobrih cenah. Zato bi moralo biti prvo vprašanje – Kaj od prenosnika želim in pričakujem?
Vsega ne morete imeti, zato postavite prioritetne lastnosti
Za razliko od kakšne druge naprave, bo pri prenosniku vedno najmanj ena lastnost na udaru na račun drugih, tudi če zanemarimo ceno, ki seveda narekuje marsikaj. Takega, ki bi bil dober prav v vsem je bolj ali manj nemogoče izdelati. Zmogljiv bo skoraj zanesljivo debelejši in težji, ali pa bo trajanje baterije zelo kratko, medtem ko bo res tanek in lahek moral zelo hitro upočasnjevati procesor, sicer se bo pregrel, imel bo krajši hod tipk, manj priključkov in že v osnovi manjšo baterijo. Tisti iz najbolj prodajanih kategorij so v vsem v najboljšem primeru povprečni, zato so sicer povsem uporabni, a hkrati za noben namen res primerni in tudi dolgočasni ter občasno frustrirajoči.
Svetujem, da razmislite o svojih navadah pri uporabi, in o tem, kaj si od prenosnika še želite, pa vam obstoječi tega ne omogoča, in si na osnovi tega določite dve ali največ tri najpomembnejše lastnosti, ki bodo pri nakupu novega prevladale. Četudi bodo preostale na račun teh treh malo slabše, boste verjetno z večjim veseljem uporabljali napravo, kot če bi se odločili za nekaj univerzalnega in bi vam bilo kasneje ves čas po malem žal. Kot je meni, ker se nisem odločil za prenosnik s krasnim zaslonom in najnižjo možno maso (natanko 1 kg). Tisti, sem ga dejansko kupil, je objektivno odličen, toda nobenega užitka ga ni uporabljati na kavču, ker za to preprosto ni udoben in ker zaslon ni dovolj živahen.
Predvsem izkoristite dejstvo, da je to prenosna naprava. Čim lažja je in čim manj zoprne gume, ki se med uporabo zajeda v stegna, ima na spodnji strani, tem bolje. Večina vas ne montira videa ali izdeluje 3D-animacij, zato je hlajenje ob dolgotrajnih obremenitvah, k čemur pripomorejo višje gumijaste »noge«, postranskega pomena. Takega, ki je dovolj lahek in udoben, boste kdaj uporabljali še kje drugje, kot zgolj na mizi, koder sicer običajno stoji. Večja je tudi verjetnost, da ga boste kam vzeli s seboj. Temu je tudi namenjen.
Zaslon naj bo v osrčju odločanja
Zaslonu le malokdo posveti dovolj pozornosti, pogosto zaradi omejene ponudbe ali odločitev proizvajalca niti ni možnosti izbiranja in se moramo zadovoljiti s tistim, kar so pač vgradili v prenosnik, ki nam je sicer všeč oz. cenovno odgovarja. Vendar ni treba, da se lotite tako, morda začnite pri zaslonu. Njegovo in posledično velikost samega prenosnika, kar potem v veliki meri narekuje tudi maso, si izberite sami. Zame so ta čas najbolj smiselni prenosniki s 14-palčnimi zasloni, ker so od prejšnjih 13,3-palčnih prevzeli mesto tistih z najboljšim razmerjem med uporabno velikostjo ter spodobno (ali celo odlično) prenosljivostjo. Kdor rabi večjo delovno površino, naj pogleda proti kateremu od 16-palčnih, ki so večinoma bolj zanimivi od 15,6-palčne »klasike«, a niti slučajno tako masivni kot 17,3-palčni.
Priporočam razmerje stranic 16:10 ali 3:2, ki ponuja več višine v primerjavi s klasičnim 16:9. Na takem zaslonu je zato lažje delati, ker je prikazane več vsebine, za video pa je povsem enako uporaben, zgolj nekaj več črnine bo zgoraj in spodaj. Poleg tega tak prenosnik zaradi višjega zaslona, ki pomeni tudi več prostora na podnožju, običajno ponuja večjo sledilno ploščico. Bolj kot na ločljivost zaslona glejte na podatke o njegovi svetilnosti, barvnem obsegu in osveževanju. Svetilnost naj nikakor ne bo pod 300 kandelami na m2 (proizvajalci običajno uporabljajo enakovredno ameriško enoto nit), če se le da, poskusite za svoj proračun dobiti takšnega s 400 kandelami ali več. Zunaj ali v svetlem prostoru boste nanj dobro videli, četudi na račun višje porabe energije. Barvni obseg naj dosega vsaj 72 odstotkov skale NTSC (ta vrednost je najbolj pogosta) ali 99 odstotkov sRGB, da bodo barve zadovoljivo živahne in pravilne. Višje vrednosti so seveda boljše. Barvno najboljši zasloni se običajno ponašajo s podatkom, da obsegajo 99 ali kar 100 odstotkov barvnega prostora DCI-P3. To predvsem velja za zaslone OLED, ki niso več izključno domena dragih prenosnikov, zato vsekakor preverite, če najdete kakšnega takega v izbranem cenovnem razredu. Višja hitrost osveževanja je v prvi vrsti pomembna za igričarje, vendar se tudi pri običajni uporabi pri gladkem premikanju vsebine lahko pozna 90 Hz namesto 60 Hz. Podobno kot ločljivost in svetilnost pa tudi to vpliva na trajanje baterije. Kar je seveda popolnoma irelevantno, če je prenosnik priključen na napajalnik, kar verjetno večino časa bo.
Procesor je pomemben do določene mere, pomnilnika naj bo 16 GB
Običajno kupci kolebajo med procesorjem i5 in i7, vendar je to zelo posplošeno in tudi pogosto nepomembno odločanje, enako velja za kolebanje med Ryzen 5 ali Ryzen 7. Če izvedba z i7 prinaša še druge koristi, denimo več pomnilnika in diska, je odločitev jasna, četudi dodatne zmogljivosti procesorja v praksi morda ne boste izkoristili. Predvsem pa je procesorjev z enako osrednjo oznako veliko in razlike med njimi so pomembne. Nekateri so namenjeni običajnim prenosnikom, na koncu imena imajo oznako U ali P, drugi zmogljivim in igričarskim, te označujejo s H. Slednji lahko delujejo pri višji moči, s čimer tudi porabljajo več baterije in zahtevajo bolj konkretno hlajenje. Zato jih redko srečujemo v tanjših prenosnikih, če pa že, v teh ne morejo razviti polnega potenciala. Vsekakor za nemoteno delo, brez negodovanja nad počasnim računalnikom, izbirajte med prenosniki s procesorji Core i5/i7 ali Ryzen 5/7 in pustite pri miru tiste s podhranjenimi Celeroni, pa tudi Pentiumi ter i3 ali Ryzen 3.
Najmanj enako pomembne kot oznake, morda še bolj, so pri procesorjih generacije. Nekatere so se Intelu ali AMD-ju preprosto bolj posrečile kot druge, hkrati pa generacija procesorja pove tudi, za kako star model prenosnika gre. Letošnji imajo vgrajene Intelove procesorje Core 12. generacije ali AMD-jeve serije 6000. Tovrstnih je žal v Sloveniji ta čas na spregled komaj za vzorec. Velika novost pri prvih je zasnova s kombinacijo varčnih in zmogljivih jeder po vzoru procesorjev za mobilne naprave (primer takega procesorja je Core i5-1240P). Intelova 11. generacija (npr. Core i5-1135G7) je bila še »klasična« z enakovrednimi jedri, večinoma štirimi, vendar je tudi predstavljala velik napredek v primerjavi z deseto tako v zmogljivostih, še posebej grafičnih, kot v energijski učinkovitosti. Zato bi sem prenosnikom s starejšimi Intelovimi procesorji od 11. generacije raje izognil, razen v redkih primerih (če so v drugih lastnostih edinstveni). Pri AMD-ju ni nič narobe, če greste še eno generacijo bolj nazaj, do serije 4000, a tudi pri tem proizvajalcu procesorjev je ta pomenila preskok, kajti procesorji serije 3000 (npr. Ryzen 5 3500U) so ponujali bistveno slabše zmogljivosti.
Pri delovnem pomnilniku še naprej velja, da je 8 GB »za silo,« medtem ko udobno delo z operacijskim sistemom Windows zahteva 16 GB. Od tam naprej potem ni več velike razlike, razen za specifične potrebe. Applovi prenosniki s procesorji M1 ali M2 se dobro obnesejo tudi z 8 GB, še vedno ni odveč 16 GB, vendar je žal doplačilo precejšnje, v popustih pa se praviloma znajdejo le osnovni modeli.
Pri disku (SSD-ju, seveda) naj bo, če se le da, spodnja meja 512 GB. Večina proizvajalcev manjših skorajda ne vgrajuje več, razen v res poceni prenosnike, izjemi sta znova Apple in Microsoft, slednji ima v ponudbi še vedno celo izvedbe s 128 GB, kar je absolutno premalo. A tudi 256 GB se bo raje prej kot slej izkazalo za ozko grlo. Zato je še posebej pri prenosnikih, ki ne omogočajo dodajanja še enega diska ali menjave obstoječega, bolje na začetku poseči po večjem, preden boste čez kakšno leto obžalovali odločitev.
Če ločena grafična kartica, naj bo »huda«
Grafični del glavnega procesorja je šele v zadnjih dveh (pri Intelu, odkar vgrajujejo Iris Xe) oz. treh generacijah (pri AMD) postal kolikor toliko spodoben in mogoče tudi poganjanje kakšne igre. Ne sicer pretirano zahtevne ali pri nižjih ločljivostih in/ali podrobnostih, pa vendarle. Toda za kaj več je še naprej treba poseči po prenosniku z ločeno grafično kartico z lastnim pomnilnikom. Smiselna je, če bistveno presega zmogljivosti integrirane, kar ne velja za vstopne čipe, kot so Geforce GTX 1650, RTX 3050 in še posebej MX350 oz. 450. Še posebej slednja komajda zagotavljata kaj več od integrirane grafike, a tudi igričarske grafike s spodnjega dela ponudbe ne omogočajo igranja pri zadostnem številu sličic na sekundo v najbolj priljubljenih igrah. Zato je treba poseči po čim boljšem, vsaj Geforce RTX 3060, morda še bolje RTX 3070, ali Radeon RX 6700S (oz. 6800S). Treba je sicer biti pozoren še na moč, ki jo lahko grafični čip dosega, najbolje se večinoma obnesejo tiste med 100 in 120 W. Šibkejše ne zmorejo dati tega, kar igričarji od njih pričakujejo, še bolj »navite« pa zahtevajo izredno glasno hlajenje.
Koliko naj odštejem za prenosnik?
Kot sem večkrat zapisal že pri telefonih. Tisti za 200 ali 250 evrov je čisto soliden, toda oni za 300 ali 350 je v čisto vseh pogledih boljši, kar na koncu da neprimerljivo boljšo izkušnjo. Res je, da skok z 200 na 300 evrov pomeni 50 odstotkov dražji nakup, enako velja pri prenosniku, če izberemo takega za 900 namesto za 600 evrov, ki bo že lahko imel denimo zaslon OLED, morda kovinsko ohišje, bo bistveno elegantnejši, s kakovostno tipkovnico in sledilno ploščico, boljšim hlajenjem in še kakšno pridobitvijo zunaj klasičnih glede procesorja in pomnilnika. Če razdelimo strošek na daljše obdobje, je tistih 50 odstotkov razlike manj relevantnih. Kakšna je v praksi razlika, če je mesečni obrok za telefon, na položnici poleg naročnine, 13 evrov namesto 9 evrov? Enako pri prenosniku. To je naprava, ki je v uporabi najmanj pet let, povprečno zagotovo sedem, povsem lahko pa tudi deset let ali celo več. Če strošek nakupa pri prej omenjenih cenah razdelimo na 7 let, dobimo 129 evrov na leto proti 86 evrom na leto.
Poskusite torej najti prenosnik, ki ustreza željam v dveh izbranih kategorijah, in tudi če je nekoliko dražji od zamišljene cene, najdite način, da ga financirate. To je najboljši recept, da ga boste res z veseljem uporabljali, in če vam bo dolgo služil, cena nazadnje sploh ne bo visoka.
Naslovna fotografija: Asus
Naši favoriti (ki jih je žal večinoma treba kupiti v tujini)
Cenejši, vendar kvalitetni in zanimivi
Acer Switf 3
Asus Vivobook 14 Pro OLED
Lenovo Ideapad 5
Dobri vsestranski (in zares prenosljivi)
Apple Macbook Air M2 (tudi M1)
Asus Zenbook 14
Lenovo Yoga Slim 7
Huawei Matebook 13s
Atraktivni in lahki
Lenovo Yoga Slim 7 Carbon (model 2021 z zaslonom OLED)
Dell XPS 13 Plus (9320)
HP Pavilion Aero
Velik in dober zaslon za soliden denar
Dell Inspiron 16 Plus
HP Victus 16
Honor Magicbook 16
Igričarski
Asus ROG Zephyrus G14 (GA402)
Lenovo Legion 5 (Pro)
MSI Stealth 15M
vse lepo in prav, a za eno staro mamo ali dedka i3 ali ryzen3 z 4 oz 8 jedri ne bo prav nič podhranjen. Četudi ima “le” 8gb rama in 250gb ssd diska. Ker bo tak notesnik povsem kos uporabi. Za tistih 5 let, o 10 letih lahko le še sanjamo pri trenutni “načrtovani utrujenosti materiala”.
Noben od teh procesorjev nima osem jeder, kvečjemu niti. Po navadi je že cenovna razlika premajhna in se veliko bolj splača i5 ali Ryzen 5. Pa tudi, zakaj si stara mama ali ata ne bi zaslužila primerno zmogljivega računalnika?