Vsak dan je do šole hodil pet kilometrov v eno smer, zjutraj dol proti vasi, poldne nazaj v hrib, poleti pod vrelim soncem, pozimi pa gazil meter snega. Kaj pa danes? Očka (ali mami) otroka z avtom zapelje v bližnjo šolo, če pa je ta dlje, potem vozi šolski avtobus. Čez komot ga pač ni.
Mulc, nehaj mi težit in pojdi peš, saj ne dežuje. Ali pa vzemi kolo, skiro, samo mene pusti pri miru. Nič ne pomaga, ne gre. Otroka je treba skoraj do razreda pripeljati. Zakaj sem za vraga potem moral jaz hoditi peš, tistih par sto metrov. Kasneje pa s kolesom, sošolci pa z »avtomatikom« ali »šestko«, ki je meni niso hoteli kupiti, do srednje šole na drugem koncu Ljubljane. Napredek je naredil svoje. Kolesa so boljša, lažja in dodelana, skiroji spet moderne, rolke pa nikdar niso izgubile zagovornikov. In če smo leni, si omislimo nekaj od tega v električni izvedbi.
Električna kolesa in »mopedi« so verjetno predragi, za nekatere pa tudi preglomazni za pakiranje pred šolo. Z njimi naj se pripeljejo učitelji. Kaj pa otroci v svetu, kjer bo električna mobilnost zapovedana? Hoverboardi mi nikdar niso bili všeč, pa še varni niso. Zatorej zagovarjam skiro. Vsak otrok ga zna voziti, dovolj je majhen in največkrat tudi zložljiv, da gre v garderobno omaro, če ta ravno ni majhna. Zanimiva je tudi dolga rolka (longboard), ki pa zahteva več veščin, zatorej je primerna za nekoliko starejše – študent na rolki je še frajer povrhu. Obe prevozni sredstvi imata isto lastnost. Če zmanjka »soka« v bateriji, se lahko naprej peljemo na klasičen način. S poganjanjem.
Čim večja dodatna baterija in zvočnik
Kasneje v srednji šoli, da o fakulteti niti ne govorimo, je pametni telefon že (skoraj) nujen pripomoček. Fotografiranje (kopiranje) zapiskov še nikdar ni bilo tako preprosto, če pa jih nekdo naredi celo na telefonu (ali prenosniku), potem jih mora le še razposlati in so na voljo vsem. Zaradi celodnevnega izostanka od doma je nujen pripomoček tudi dodatna baterija. Večja je kapaciteta, bolje je, saj nikdar ne moreš vedeti, koliko luštnih sošolk bo prosilo za malo elektrike. Iz podobnih razlogov ne gre niti brez dodatnega zvočnika. Saj vemo, kako slabi so zvočniki v telefonu, glasbo pa bi radi poslušali vsi okoli mladega »DJ-ja«. Za dodatne zvočnike velja enako pravilo kot za baterije. Večje je običajno boljše, tako glede glasnosti, avtonomije kot tudi kakovosti zvoka. Poleg zvočnika so nujen pripomoček vsakega študenta in tudi učenca, kakovostne slušalke. Po možnosti takšne, da uporabnika po potrebi lahko v celoti izolirajo iz okolice, kar pride še posebej do izraza na dolgočasnih predavanjih.
Varna hramba gradiv
Čeprav smo zapisali, da je tiskalnik nujen del tudi opreme študenta, pa ima ta veliko več gradiv v digitalni kot v papirni obliki. Te pa mora varno hraniti, pri čemer varnost ne pomeni, da jih drugi ne morejo brati, temveč, da jih v nobenem primeru ne smemo izgubiti. Kaj potrebujemo. Zunanji trdi disk za primere, ko gre za veliko količino podatkov ter USB ključ, ko je podatkov manj. Marsikaj pa lahko shranimo tudi na telefonu, če ima ta dovolj praznega prostora. Izmenjava je v tem primeru tudi preprostejša.
Še kaj….
Tablice se niso ravno prijele, če pa se že odločimo zanjo, potem je jasno, katero oziroma od koga. Sledite znaku odgriznjenega jabolka. Niso pa čisto odveč pametne ure, še posebej, če jih profesor, pri katerem polagate pisni izpit, ne prepozna ali ne pozna najbolje česa vsega so sposobne. Ne zagovarjam plonkanja, a občasno drugače ne gre. Še ene naprave ne smemo pozabiti. Igralno konzolo Nintendo Switch. Zakaj pa ne PlayStation ali Xbox? Ker je Switch prenosen in zaradi igre, ki jih je sicer manj kot pri tekmecih, vendar so kakovostne in zanimive, lahko igramo, kjer se nam zahoče. Kje pa piše, da morajo biti dijaški, še bolj pa študentski dnevi dolgočasni?
Kulj prispevek! Nikoli nisem imela svojega ko sem bila mulc, ampak mislim da so skiroji zakon 🙂 BabyCenter ponuja res lepe za deco: https://www.letakonosa.si/baby-center/aktualni-letak-od-cetrtka-04-04-2019-3/?page=9 ^^ škoda, da ga nemorem nameniti sebi, hehe