NAZAJ V ŠOLO: Če je dober za igre, je pravi telefon za mulca

Matjaž Ropret • 22. avgusta 2023 ob 06:04

Na dilemo, kdaj naj otrok dobi prvi telefon, ne bom dajal nasvetov, vsak od staršev ima na to svoj pogled. Prav tako ne, ali naj bo pametne ali »neumne« vrste, primeren predvsem za dosegljivost (s klici ali kratkimi sporočili). Zdi se mi sicer odveč, da bi osnovnošolci kakršen koli mobilnik nosili v šolo, a tudi za to »prepoved« naj se vsakdo odloči po svoje. Bom pa dal nekaj nasvetov in predlogov, kakšen in koliko drag pametni telefon je smiselno kupiti otroku.

Kako začeti?

Pred nakupom katerega koli elektronskega pripomočka si moramo postaviti dve ali tri najbolj pomembne lastnosti in med izbiranjem vztrajati, da je v teh kar najboljši, seveda z upoštevanjem cenovnega limita. Na drugih področjih lahko sklepamo določene kompromise. Pri telefonu za otroka je po mojem mnenju najbolj pomembno, da je primeren za dolgotrajnejše igranje video iger. Zakaj? Ker je to eden glavnih načinov uporabe in ker bo telefon, primeren za igre, tudi za vse ostalo (morda z izjemo fotografije) več kot ustrezen. Kar pomeni pet ključnih parametrov. Procesor mora biti ustrezno zmogljiv tudi za grafično zahtevnejše igre, četudi pri nekoliko nižjih grafičnih podrobnostih. Zaslon mora biti dovolj kakovosten in po možnosti z višjim osveževanjem. Hlajenje mora omogočati po uro in več neprestanega igranja brez preveč opaznega segrevanja in zmanjševanja zmogljivosti telefona. Baterija mora slediti vsemu temu. Če je še polnjenje hitro, toliko bolje.

Proizvajalci telefonov sicer najbolj poudarjajo fotografske zmožnosti, vendar te po moji oceni za mladostnike niso posebej pomembne. Ne da ne bi fotografirali, a je kakovost pogosto drugotnega pomena. Morda je še najbolj treba gledati na kakovost sprednje, selfijevske kamere. Nič ni narobe, če je izbrani telefon med boljšimi za fotografiranje ali snemanje v svojem cenovnem razredu, vendar tega ne bi postavljal kot prioriteto. Še manj bi se obremenjeval s tem, da je opazno slabši od dvakrat ali trikrat dražjih modelov ali da denimo nima teleobjektiva. Vsak soliden telefon namreč danes v dobri svetlobi fotografira povsem spodobno, tudi snemanje gre večini dovolj dobro od rok, dokler ne pričakujemo izjemnega umirjanja slike.

Ne pravim, da procesor ni pomemben, zagotovo je, še posebej zato, ker igranje zagotovo zahteva določene zmogljivosti in tudi energijsko učinkovitost. Malo pomaga, če je procesor sicer zmogljiv, a se v petih minutah tako segreje, da ne zagotavlja več enake izkušnje. Vseeno pa androidne igre zvečine ne zahtevajo najbolj naprednih procesorjev, če se je pripravljen uporabnik nekoliko odpovedati najlepši možni grafični podobi, kar ni dosti drugače kot pri igrah na PC-ju. Poleg tega mnogi od priljubljenih naslovov, v katerih se mladina meri večigralsko, niso tako zahtevni do strojne opreme. Zato ni nujno, da je procesor najnovejši in najnaprednejši. Svetujem izogibanje telefonom s procesorji nižjega razreda. Snapdragonom serij 4xx in 6xx ter pri Mediateku katerim koli čipom Helio in Dimensity z oznako pod 1000. Dimensity nad 1000 and Snapdragoni serij 7 ali 8 so ustrezna izbira, prav tako letošnji Samsungov Exynos v telefonu Galaxy A54 (medtem ko se lanski ni izkazal). Glede hlajenja oz. držanja procesorja na visokih zmogljivostih v polurnem obremenilnem testu poglejte naše teste, so se pa v zadnjem času dokaj dobro odrezali omenjeni Samsung, Xiaomija 12 Lite in Redmi Note 12 Pro 5G (ne pa tudi 13 Lite) in Honor 90. Slednji je denimo avgusta znižan kot telefon meseca pri Telemachu.

Ne pozabite na hitrost polnjenja

Zaslon kajpak svetujem vrste OLED, ima daleč lepšo in prijaznejšo sliko od katerega koli LCD-ja. Tudi če gre na račun nekoliko nižjega osveževanja. Vseeno priporočam vsaj 90 Hz, če že ne 120, zaradi bolj tekočega pomikanja vsebine v družabnih omrežjih in potencialno tudi akcije v igrah (v kolikor jih procesor zmore poganjati z več kot 60 sličicami na sekundo). Pri cenejših utegne biti barvna pravilnost nekoliko vprašljiva in svetilnost ne najboljša za močno sonce, zato ni odveč pregledati testov in morda odšteti nekaj evrov več.

Glede baterije nekaj pove podatek o kapaciteti, a ne vsega. Vzdržljivost je povezana tudi z že omenjeno učinkovitostjo procesorja in še čim. Vsekakor ni odveč hitro polnjenje, denimo z najmanj 33 W, še bolje pa s 65 ali več vati. Mladci pogosto izpraznijo baterijo skoraj do konca, nato pa ugotovijo, da bodo morali s seboj vzeti še zunanjo baterijo. Hitro polnjenje bi pomenilo pridobitev lepega številka odstotkov v vsega nekaj minutah.

Ohišje je pri otroškem oz. mladinskem telefonu zlahka plastično. Morda je takšno celo boljša izbira, ker obstaja večja verjetnost, da bo naprava brez resne poškodbe preživela kakšne padec na (trdna) tla. V vsakem primeru svetujem uporabo ovitka, a vseeno ni potrebe, da bi tu preveč gledali na estetiko in prestiž. Bolje je zasledovati praktičnost in trpežnost. Vodoodpornost ne škodi, ni pa obvezna. Brezžično polnjenje otroci zlahka pogrešijo, kajti telefon med polnjenjem uporabljajo. Zagotovo pa ne bo odveč 256 GB prostora za podatke, kajti iger in aplikacij se hitro nabere preveč za 128 GB.

Več kot 500 je preveč!

Večinoma sem omenjal telefone, ki stanejo nekje do 500 evrov. To je zame zgornja meja pri kupovanju novega za šolarja in tudi dijaka. Če sam kaj prispeva zraven, potem je lahko tudi dražji, sicer ne. Poleg tega je povsem smiselna in legitimna možnost, da dobi rabljeni telefon enega od staršev. V kolikor seveda ustreza opisanim kriterijem. Če ni ustrezen za igranje, potem ga je bolj prodati ali dati naprej komu drugemu, otroku pa kupiti drugega. Takega, ki bo primeren. Kot vedno, tudi tokrat velja, da je največji preskok v lastnostih telefona ravno iz nižjega cenovnega razreda navzgor. V primerjavi s telefonom za 250 evrov (+- nekaj desetakov) bo tisti za 400 (tudi tu velja +-) boljši v čisto vsakem pogledu, v mnogih lastnostih nezanemarljivo. Četudi se 100 ali 150 evrov lahko sliši veliko, je v tri-, morda štiriletnem življenjskem ciklu telefona (ob predpostavki, da ga otrok ne razbije) dovolj malo, in tudi marsikatero negodovanje si boste prihranili.

Poleg teh, ki so na voljo pri slovenskih operaterjih ali trgovcih, ni odveč preveriti ponudbe v tujini. Slovenska je namreč v zadnjem času dokaj klavrna. Med zanimivimi je vsekakor Motorola Edge 40, še posebej, kadar se jo v akciji na Amazonu dobi za približno 450 evrov. Lanski Nothing Phone (1) z 256 GB za podobno ceno je prav tako lepo uravnotežen in več kot soliden model. Ne gre spregledati tudi namenskih igričarskih, tudi tu morda iz prejšnje generacije, kot je Nubia Redmagic 7 Pro. Morda bo kdo predlagal še katerega od Googlovih Pixlov, a se mi ti za otroke ne zdijo najbolj primerni. V ospredje namreč postavljajo druge vidike, predvsem fotografijo, umetno inteligenco in čist uporabniški vmesnik, ki mladim ne pomenijo kaj dosti, medtem ko v igrah ne blestijo.

Vsekakor med vidiki pri odločanju ne gre zanemariti podatka, koliko posodobitev operacijskega sistema in koliko let varnostnih popravkov lahko pričakuje kupec. Odlično je, če proizvajalec obljublja posodobitev na tri prihodnje izdaje operacijskega sistema, še bolje štiri ali pet, dve pa sta absolutni minimum, ki danes že komajda zadošča.

Iphone?

Za konec sem prihranil kategorijo, o kateri imam ločeno mnenje. Marjan je pri tablicah zagovarjal iPad in s tem se kar strinjam, kajti izbira aplikacij in tudi podpora s posodobitvami sta tam superiorni v primerjavi z androidnimi. So pa te, tudi kakovostne, bistveno cenejše. Pri telefonih je cenovna razlika še bolj očitna. Prvi iPhone, o katerem se splača razmišljati, je 13, in ta stane približno 900 evrov v prosti prodaji – s 128 GB prostora za podatke, za 256 GB je treba odšteti še stotaka več, približno toliko je doplačila za skoraj enako štirinajstico. Oba je sicer mogoče dobiti za nekoliko boljšo ceno z vezavo na mladinski naročniški paket Supr pri Telekomu Slovenije. Govorimo torej o dvakrat dražjih od vseh drugih doslej predlaganih. Drugih modelov za otroke ne bi imel v izboru. Predvsem ne starejših, denimo 11 ali 12 in »poceni« iPhona SE. Ti so oblikovno in počasi tudi strojno bolj ali manj zastareli ter se jim bo tudi programska podpora iztekla že čez nekaj let, medtem ko njihove cene niti približno niso ugodne. Vem, da je in bo pritisk zaradi statusnega simbola velik, a ne bo nič narobe, če mu ne podležete. Tudi argument, da bo telefon zdržal dlje, je na majavi osnovi, kajti vemo, kako je z izdelki v otroških rokah.